Lenynove Misli

še pomnite, tovariši?

2011-05-20T00:50:00.000+02:00

Da se na tej strani nahaja blog?

Točno en mesec je od prejšnjega zapisa.

Opravičujem in zahvaljujem se vsem, ki ste si vzeli čas, kliknili na moj spletni dnevnik in razočarani stran zapustili. Nekateri le enkrat, nekateri vsak dan.

Nisem mrtev, ne, hehe. Tudi fotoopreme nisem prodal. In še vedno fotografiram.

In tudi blogati še nisem nehal, le vse skupaj postavljam v drugo obliko. Želim, da cel zapis govori zase, ker je posamezna fotka del celote. Ne premorem fotografij z zgodbo zato želim, da se zgodba ustvari, medtem ko se vi pomikate proti dnu strani.

In res me zanima, koliko od vas, ki bere te vrstice, bo dejansko prišlo do konca tega zapisa. Vem, fotk je veliko, a mislim, da se splača.

Na začetku pa vas vse skupaj povabim, da si pogledate video, v katerega sem zmetal skupaj fotke praznovanja abrahama svojih staršev.

Je malenkost dolgo, ampak je pa iz srca :)

Ivana + Dušan = 100 let from Lenart Senica on Vimeo.

Zjutraj, še pred šolo - engri brtc.

Nekateri pa imajo druge skrbi.

Kaj obleči ...

Pomlad je v polnem pogonu in resnično je greh, če se ne naužijemo tega sonca.

Igra ob bazenu.

Blaž s svojim pirinim kruhom.

Neža, z Lino sta odšli na maturanca. En teden miru.

Pogovor.

Igra v bazenu.

Kozmetični salon.

Na žegen.

Priveski.

Hitro domov, šunko jest.

Gužva na cesti.

Z žegna.

Z žegna.
Predvsem pa SEVNICA.

Kar ostane, naj pojé zajček.

In ker je velika noč hud motilec kaloričnega vnosa hrane je najbolje trpinčenje prebavnega trakta končati še isti dan.
Gremo na Lisco!

Obvezne priprave pred začetkom sopihanja.

In že grizemo navzgor.

Gozdna svetloba.

Prav zavidam jim lep razgled.

Vleka.

Končno na cilju.

Prfekt vreme za igro.

Spokojno ob knjigi.

In že gremo nazaj v dolino.

To pomlad je res ogromno regrata.

Pravljica za lahko noč.

Prvomajske počitnice bi lahko izkoristil za učenje. Pa sva z Dašo raje odrinila na morje.
Motoristi na poti v Mirno Peč.

En.

Dva.

Trije.

Takle mamo. Se priporočam za čiščenje senzorja.

Malo hecanja z valovi.

Končalo se je še kar srečno, moker do popka, amarat suh!

Bučeče morje.

Orkanski veter.

Moj podpis.

Škarpe, škarpe, škarpe.

Liza rada pomaga pri čiščenju bazena.

Pri stari mami na obisku.

Glavna zvezda - muc.

Lenoba.

Pozer.

Vedno deluje tako malo zaskrbljena.

Medtem pa ata še vedno čisti.

Linije.

Luknja.

Okoli praznika vsepovsod plapolajo zastave.

Levo zgoraj - smeti pri f1.4 ...
Drugače pa ja, regrat.

Praznik, ponosni Slovenci.

Nove zavese, čeprav le senca njih.

Nekaj se svetlika v daljavi.

Jap, kres, ponos Boštanja.

In spet zastave.

Par uric kasneje, zbor za budnico.

Pogovor starejših.

Medtem ko otročad čaka v avtobusu.

Kar zgodaj je še ...

Vezanje kravate.

Pogovor.

Mlaj in budnica - to je prvi maj!

Korakanje.

Drva lepo v kotu.

Kavica, sladice in žganjice.

Prepihavanje.

Vzajemna pomoč.

Zvesta publika na oknih.

In balkonih.

Godbena panorama, ko se pije.

Znak za poravnavo v vrsto.

V družbi Maršala in njegovega spremstva.

Golaž obvezno.

Tihožitje.

Nadoknaditi je treba kakšno minuto.

Pred zadnjo postajo - nastopom na Lisci.

Mlada publika.

Šaljivci trobilci.

No in končno je bilo pihanja v pločevino konec. Čas za malo sprostitve in piknik. In seveda fotkanje. Tudi otrok.
Železničarki.

Morebitne poškodbe.

Močno škripajoče gugalnice nudijo obilo veselja.

Pogled.

Poganjanje.

V nebo!

No, pa še moja najljubša. Sem že kar malo pozabil, kako fino je fotkati otroke.

Praznovanje slovenstva se nadaljuje.

Posel kliče.

Žeja kliče.

Sladkorna pena kliče.

Poglejte, kaj nas čaka.

In res, nič dobrega.

Nič dobrega pa ni bilo tudi kakšen teden prej, ko je življenje izgubil izkušen padalec.

No, in vendar se je spet zvedrilo.

In spet dež.

Ki pa nekaterih ne ustavi.

Otročiček.

S svojo sestrico.

Panorama spremenljivega vremena tisti dan.

Dolžnost kliče.

Filmski večer.
Moj ata, socialistični kulak.

Pa še nekaj iz prestolnice.
Najlepši del Ljubljane. Tabor.

Če bi že moral živeti v Ljubljani, bi definitivno živel tu.

Prfekt igranje v parku.

Ujeta med stebroma. Ujeta v koraku.

Milo rečeno - patetično.

Rajska nedostopna klopca.

Lep dan, nikogar na balkonu.

En hiter avtoportret.

V nebo!

Vmes.

Odsluženo sedišče.

Dvignimo, morda jutri ne bo več denarja.

Sama.

V svetlobo.

Liza, en portret.

Ta mi je bolj všeč.

Obglavljenje v odmevih.

Nočna straža kapelice.

Edini bonsaj v Krškem.

Nova frizura.

In ogled predstave Čas moj. Izvedba brežiških gimnazijcev, res pohvalno, za dušo privezat, da na odru kričijo v tvojem imenu, res super občutek in vredno ogleda.

Pred predstavo. Jap, on je.

Po predstavi, oder.

Mnogo za počistiti.

Žiga Divjak, režiser.

Še en mlaj, res so fotogenični.

Mama.

Luči.

Luč.

Za konec pa še Aljaž. Kar nekaj časa bova ta mesec preživela skupaj v učilnici.

Dogajalo se je mnogo.

Hvala vsem, ki ste se prebili do konca te objave.

Točno en mesec je od prejšnjega zapisa.

Pred menoj je dosti učenja, se zna zgoditi, da hitro mine še kak mesec ...

zadnjih dvajset dni

2011-04-20T15:08:00.000+02:00

Ja, toliko dni se že nič ne dogaja. Na srečo le na mojem blogu.

In ta čas vmes, med enim in drugim blogom zelo blagodejno vpliva name Ne čutim nikakršnega pritiska na seboj, nehal sem s samopotrjevanjem in vse skupaj je bolj spontano.

In zato boljše.

Tudi fotke. So mi bolj všeč.

Drugače pa ja, fino je, lepo vreme in malo faksa.

Tihožitje. Po žuru kakopak.

Banane za moč.

Čudna bitja se sprehajajo po LJ.

In tudi manj čudna.

Ja, res sončen je ta april.

Tok-tok.

Avtoportret na ŽP LJ.

Enkrat bom posvetil eno objavo le sebi in svoji narcisoidnosti.

Diagonala.

Hitro na vlak.

In na vlaku.

Računalnik je nekaj najboljšega.

Nik.

Čudovito strašljivo tule izpade.

Naja, njegova sestrica.

Pred računalnikom.

Ja, smešno.

Daša in Nik.

Le Daša.

Spet v LJ.

Jutranja izmena za Gimnazijo Brežice.

Kdaj pa kdaj tudi kakšen deci.

Oboki, oboki, oboki.

Đoging v stari Ljubljani.

Mimo.

S kolesom na grad.

Okna.

Pusi.

Drevesa.

Ja, odkar sem se nazadnje oglasil so lepo ozelenela.

Okno.

Drevesa.

Lovski ps.

Ljubljana z gradu.

V Ljubljano z gradu.

Retard.

Mk 2.

Mk 3.

Na klopci.

Nlb, nekje globoko v gozdu.

Angry birds.

Vid s svojim lepim ponijem.

Vid z magistratom.

Ketnanje ponija.

Pogovor ob svečah.

Pri tunelu.

Še zadnje veselje na res dotrajani dotrajani pojstli.

Ocenili smo, da si za abrahama zaslužita novo.

Na praznovanju.

Bilo je veliko plesa.

In veliko pijače.

Ja, res veliko pijače.

Do nadaljnjega, dragi moj, na branje.

drevesa, neostrina in jaz

2011-03-30T15:56:00.000+02:00

Okoli mene se dogaja dosti stvari, a zdi se mi, kot da gre vse mimo mene. Tedni hitro minevajo, od ponedeljka do petka je le nekaj bolj ali manj neprespanih noči, popitih pirov in sprehodov na faks. Vikend je pa tako ali tako uradno krajši kot kateri koli ponedeljek.

In tako beži čas, od kolokvija do kolokvija, vaje so tako ali tako en sam absurd ... Ne bom presenečen, ko bo kar naenkrat sredina maja in se bo spet zasidrati med knjige.

Ko tako pogledam, se mi zdi, da se je moje življenje skrčilo na učenje. Morala bi me zagrabiti panika.

Še dobro, da tu ali tam naredim kako fotko, pa čeprav zgolj za dokaz samemu sebi, da sem še vsaj malo normalen.

Ne zamerite, če rad fotkam drevesa in če so fotke neostre. Takšne so mi všeč.

Začnimo z maturantskim plesom.

Gužva.

Ja, še enkrat - gužva!

In se lepo odpravimo na Viktorje ...

Na Viktorjih.

Odhod domov z Viktorjev.

Tisto noč je bila luna bojda največja.

Ampak kaj dosti svetlobe ni dala od sebe, tu je vse prispeval LCD.

No, tako je že bolje!

Sestrica je spekla tudi svojo prvo potico.

Počasi se stara ...

Prvi pravi Nikon pri hiši.

Atrakcija na železniški postaji.

Litija.

Zvezde.

Drevesa parka Zvezda.

Edina komunikacija s parkom Zvezda.

V trgovino.

Dileme, dileme, dileme ...

Ko prideš sredi noči domov, rahlo okajen, melanholično razpoložen, bi bil edini izhod okno.

Come to the dark side!

Na Jesenicah streljajo na f 5,6.

Čudovita praznina stare gomuljke.

Obdelovanje rodne grude.

Začetek drevesne obsesije.

Na vlaku je to edino, kar lahko počneš.

Okna.

Okno.

Mama in sestra.

Tudi bazen vidi ledrevesa.

Stari oreh.

Veter.

Čudovita vinjeta.

Najlepše drevo v Sevnici, brez dvoma.

Lipa na Glavnem trgu.

Še malo športa.

Med dvema ognjema.

Pod lučjo.

Šut.

Ko si malenkost prekratek ...

Objektiv pa predolg.

Hut ps.

Hovhovhov.

Gremo domov.

Na poti domov še en voz.

Drevo je čisto slučajno v kadru ...

Čudovita sobota.

Ja, naša ulica je krasna.

Čisto pravo igrišče.

No, vsaj niso neprestano pred televizijo.

Lizina cimra.

Preizkus navigacije.

Navigacija in palačinke.

Ličenje.

3/4 žensk s Florjanske 44 e.

V Ljubljani pa spet dež.

Gremo v spopad z njim.

Še Ljubljanica dobi nekakšne grde fleke, ko dežuje.

Splash.

Deževnika.

In za konec, Vid.

Da je vsaj zaključek bloga lep.

hmm, malo o blogu, facebooku in fotografiji

2011-03-16T15:05:00.000+01:00

Tole bo objava z največ fotkami v zgodovini mojega več kot 4-letnega bloganja.

Svoj blagoslov bom podelil tistim, ki se jim bo uspelo prebiti skozi to goščo, hkrati pa se oproščam vsem ostalim.

Ampak meni paše. Paše mi ta transformacija bloga. Če sem še pred meseci užival v vsakodnevnem objavljanju kake fotke, dveh, je zdaj stvar nasprotna. Prej mi je bila cilj ažurnost, konstantnost, zdaj imam raje pregled, neke vrste slajdšov svojega življenja, ki je razpeto med Sevnico in Ljubljano.

Priznam, da je bil tempo vsakodnevnega objavljanja ubijalski, kmalu sem začel fotkati za blog in ne več blogati za fotografijo. In spet sem začel spremljati statistiko obiskov, ki sem jih itak hotel čim več in še več.

Ampak to ni bilo več to. Pride čas, ko se sprijazniš, da je blogosfera odmrla, vsi so samo še na facebooku. Tudi sam sem dosti, priznam. Ko sem se zavedel, koliko časa mi v bistvu pobere, sem sklenil, da izbrišem svoj račun. Ampak tudi to novoletno zaobljubo sem prelomil. Iz enega samega razloga: najdeš ljudi, katerih fotografij ne bi drugače nikoli videl.

Danes bi izpostavil Martina Seljaka in njegov blog. Si vsekakor zasluži omembe!

Zdaj pa k fotkam.

Zadnje čase se bolj malo sprehajam po Ljubljani, ne vem, vreme je bolj tako tako pa še polenil sem se. Moje poti so bolj kot ne ustaljene tirnice do faksa in nazaj, včasih še v trgovino, na kosilo in na pivo. In fotoaparata ne vzamem seboj. Postal je preglomazen, preglasen in premalo zanesljiv.

Rabim nekaj manjšega.

Na Wolfovo.

Drevesa v soju lune.

Zastava v soju lune.

Danes bo največ fotk Lize. Po dolgem času.

Otvoritev kolesarske sezone.

Greva na sprehod, Liza?

Vendarle.

S strumnim korakom.

Mimo sosedovih mačk.

Osamljena.

To je naša ulica.

To je sonce, ki ga čakaš cel teden.

V gozdu.

Na grad.

Heh, spet luna.

Dotakni se lista.

Kič 1.

Kič 2.

Železničarska panorama 1.

Železničarska panorama 2.

Drvarski bermudski trikotnik.

Ubogo drevje, morilčevo prevozno sredstvo zadaj.

Ja, ubooogo drevje.

Sv. Florjan v daljavi.

Ostanek požara.

Sobota, jutro, poskusna matura, grem z Dašo v Celje.

Jutranja higiena.

Ponoči je bilo hladno, kar vprašajte avto.

Med potjo čas zabijem s fotkanjem ograj. So zelo fotogenične.

Svetloba jutra v dolini spodnje Save.

Streha.

Sadovnjak.

Po uspešno odpisani matematiki.

Ne, naš maček ne zna sam odpreti vrat.

Ko zaspijo vsi trije otroci, je čas za zaslužen počitek.

Fotr in orhideje.

Sosedje.

Svetloba električnega razdelilnika.

In ja, v Ljubljani spet dež.

Poišče svojo pot.

Še na kebab in novemu deževnemu tednu nasproti ...

da, še brcam

2011-03-09T17:06:00.001+01:00

Čeprav do foto-zadev nekako ne čutim več tistega kot včasih, še vedno naredim fotko ali dve. Čisto tako, da malo razgibam objektiv in zaklop. In da kaj objavim tule.

Premor je bil malo daljši, zaslužen po sijajni borbi z zimskim semestrom, ki bo v indeksu ohranjen v res lepem spominu.

Treba je bilo spočiti glavo in pretegniti kosti in mišice po večtedenskem sedenju. Ker smo se tudi mi zbali, da bo zaradi združenega termina šolskih počitnic na slovenskih pobočjih prevelika gneča, smo šli na bencinsko, natankali avto in pičili v Sarajevo kot mnogi drugi rojaki.

V enem tednu sem naredil natančno 12 fotografij 5 motivov, preprosto se mi razen smučati, kuhati in pomivati posode ni resnično nič dalo.

Kratek pregled treh tednov.

V bistvu nič novega, še vedno ne maram in ne morem fotkati ljudi.

Tihožitje.

Pečka, ki po enormnih investicijah časa in dobre volje, greje kot pra....

Poleg vsesplošne beline drug tipičen prizor v celotedenskem sneženju.

Doma v Slovenija pa zima vsaj kar se temperatur tiče še vztraja.

Moja bolestna narcisoidnost jebiga.

Ob Savi na sprehodu.

Na drugi strani Save, cesta.

Pogorišče.

Peščena plaža.

Ja, Sava.

Moram priznati, da me kar začara, tudi ko jo opazujem z vlaka, zakon je.

Daša je pa vedno korak pred mano.

Gremo na viteške igre.

In srečamo le palčke.

Tako pa zgleda ko se Liza igra z aparatom.

Pa jo ustrelim nazaj!

Spet je treba v Ljubljano na faks, Lina je zato vsa žalostna.

Narcis in železnica.

Zadnje čase moja najbolj čislana motiva. Na eni fotki.

zadnji zadnji teden

2011-02-14T13:43:00.000+01:00

Prvega semestra.

Upam, da se vse poklopi in gre vse skozi, drugače pa septembra.

Dost mam že te kemije in učenja.

Ostalo je kul, le ena stvar mi še nagaja.

Komaj čakam smučanje in čevape. Super bo.

Tokrat tudi nekaj s širokim kotom in podnevi!

V petek - informativni dan. Grozna gužva, zato komaj čakava, da greva domov.

Resljeva X Komenskega

Pred kolodvorom.

V kolodvoru.

Super sonček in super arhitektura.

Ja, tisti dan je bilo sonce res zanimivo.

In še en portret - f/22.

Tik pred izstopom - mi2.

Menjava v Zidanem Mostu, mi dol, on gor.

Pod težo pokojninske reforme, heh.

Danes zjutraj, 3:58.

Iz kopalnice.

Iz hiše - v avto.

In se ti zdi, da se vse vrti okoli vlaka, ne šteješ več, kolikokrat daš 4,11€, ne šteješ postaj, ne šteješ ur, ki si jih zabil na vlaku, ma je lepo.

Tudi zaradi topolov ...

Rad te mam, veš-

teden, ko sm bil prvič pr zobarju

2011-02-07T19:08:00.001+01:00

Se je začel danes, fotke, ki jih boste gledali pa so od njegovega en teden mlajšega bratca.

Lina - na vrhu, bolje, da ne vidite fotke z bizarnimi novimi očali ...

Temperature padajo, hrana se draži, živel mkdonalc!

Entropija pod mojo mizo.

Entropija na dvorišču.

Entropija - kemija.

Onesnaženost Sevnica in mojega senzorja.

Naši predragi sosednje - pravi Slovenci po številu prebivalcev / kvadratni meter bivalnih površin.

Zvezdnato nebo nad hribčkom, kjer bom nekoč imel svojo hišo z malo travnika, bazenom in kokošmi.

Nujno rabim stativ ...

Daša in jaz pri večerji.

Ko ne moreš zaspati, ker ti oko neprestano bega ob zanimivih sencah, ki padajo na strop.

Zdijo se ti nenormalno svetle. Seveda jih hočem imet na fotki. Ekspozicija? f/1.4, 20s in iso3200. Iz roke.

In ob takih trenutkih spoznaš, kako zakon je človeško oko s svojimi paličnicami in se sprašuješ, kako daleč pred nami so kakšne nočne živali. In kako daleč sta optika in digitalna tehnologija ...

Ajznponarski most.

Marta, gospodinja, en nasmeh.

Na soncu.

Se ti skisajo možgani.

In stali se led.

Tudi mobiji so znani zasvojevalci.

Sploh za male punčke.

Po vseh dobrotah, ki teže naše želodce, se prileže sprehod.

V dvoje.

Ja, vem, ni ostra, nisem hotel izpostavljati registrske številke ...

Mali voz.

Ostrina je seveda na rokavu/roki, ki kaže nanj ...

In še najlepša stvar v Ljubljani - pogled na gore.

zadnji teden

2011-01-31T16:44:00.001+01:00

Je bil bol tak tak.

Več sem razmišljaj, kaj bom storil, naredil bolj manj.

Je že tako.

Upam, da prodam dva objektiva. Ali pa vsaj enega. Da se rešim brezveznega bremena fototorbe, ki mi pomeni zgolj še finančni primanjkljaj in dodatno težo, ki je ne znam uporabiti. Hkrati pa nimam jajc, da bi prešel na nekaj manjšega, zahtevnejšega in je, mogoče tudi bolj pozerskega ...

Bomo videli.

Tokrat trije portreti.

Jure enkrat jeseni, ko sva bila na faksu (!!!)

Danes je podrl BIKE2.

Daša, lučke in luč. Na bledu.

SB Sponor - počivaj v miru! Ja, naj ti bo lahka slovenska zemlja.

slab začetek tedna in spoznanje

2011-01-24T18:17:00.000+01:00

Postnovoletno obdobje je depresivno.

En izpit je padel, nanj smo izpili nekaj kupic in piksen, na vrsti je drugi. Vse skupaj je postalo eno veliko matranje.

In še teden se je začel slabo. S ponedeljkom, ki je še slabši od običajnih ponedeljkov. Ko spoznaš, kaj je višek paradoksalnosti, in skoraj na lastne oči vidiš najbolj nelogično dejanje, ki ga je človek sposoben. In spoznaš, da nisi imel prav.

In še eno spoznanje - da si podgana. Foto podgana.

Opazil sem, da najraje fotkam v slabi svetlobi. Zjutraj, zvečer, ponoči, v temnih prostorih. Da le poje 1.4 blenda in da slike šumijo.

Ne vem, ne maram več dnevne svetlobe, kot da bi me bilo sram stopiti pri belem dnevu na ulico z aparatom v roki.

In ne maram več fotkati ljudi, kot bi me bilo sram biti fotograf ...

Tako sem prepuščen dolgočasnim motivom zgradb, sebe in dreves ...

Zjutraj v čakalnici, gledaš v zrak ...

V bistvu gledaš TV

Sv. Rok, preosvetljeni varuh Sevnice.

Drevesa - tvoj najboljši prijatelj 1.

Najboljši prijatelj 2.

Le še senca najboljšega prijatelja ...

In ja, spet avtoportret.

Avtomobilske luči so tudi naravna svetloba.

slab teden

2011-01-17T15:07:00.001+01:00

je za menoj.

Kar se fotografije tiče. Ni časa, ni priložnosti, ni volje poiskati čas in priložnost.

Izpitno obdobje, jebiga.

Zato dve stari fotki.

Portreta-

Mirko

Guči.

en dan v tednu

2011-01-10T14:40:00.016+01:00

Je po novem namenjen blogu. In obdelavi fotk.

Sprememba paše. Sploh v obdobju po novem letu, ko ni nekih svežih idej, ko je kvečjemu treba dat kakšno kilo dol. Sploh pa v obdobju, ko večino časa preživim med knjigami in je edina priložnost za fotkanje vikend.

Najprej par fotk z vožnje domov.

Pot se je vlekla.

Ampak je blo kul.

Sploh zaradi tega mucka.

Šefe na parkirišču mehanične delavnice.

Šefe na položaju.

Skrb za obutev.

Grip.

Pogled v đunglo.

In iz nje.

Pod avto.

Šefe pod avtom.

Majstr pod avtom. Analogija hehe.

Čistacica.

Ponosni lastnik.

In še nekaj fotk, nastalih doma.

Lize že dolgo ni bilo na spregled.

Postopanje po moji sobi.

Dvojni portret.

In še eno medvratje.

Zej pa učit!

bled

2011-01-03T18:21:00.006+01:00

Me nikoli ne fascinira.

Tudi tokrat me ni

Panorama - klopca za razgled.

Samo grad.

Favna 1.

Favna 2.

Pa še skupinska.

dobro luč

2010-12-31T10:38:00.001+01:00

V letu 2011.

Pa zdravja.

Pa čim bolj varno na cestah.

Luč.

predzadnji letos

2010-12-30T10:57:00.003+01:00

Ker jutri ne bo dosti časa, pišem tole objavo že danes.

Zakaj jo pišem? Ja, ne vem, razlogov je kar nekaj, povod pa - novo leto.

Po kar dolgi pavzi, miselnem in fizičnem odklopu od fotografije sem spet poprijel za aparat. In to je bila tudi edina logična poteza. Vmes sem dostikrat pomislil, da bi prodal vse skupaj, si morda kupil kak poceni avto ali pa gomilo droge, ampak ko malo tuhtaš, spoznaš, da se itak nič ne izplača, sploh pa prodaja fotografske opreme, ki še vedno dobro deluje, vredna ni pa nič.

Sploh pa nočem pod ceno prodati opreme, za katero sem dal svoj denar.

Sploh pa nočem prodati opreme, ki mi je prinesla toliko veselja ...

In sem spet začel veselo pritiskati. Škljoc, škljoc, škljoc ...

In seveda ni trajalo dolgo, ko me je spet potegnilo bloganje in objavljanje fotk na spletnih foto skupnostih. Vse lepo in prav, če me to ne bi izčrpavalo. Kot večina slovenceljev tudi sam težim k perfektnosti, če pa ta ni dosegljiva, pa se trudim biti vsaj konstanten. In tako sem vsak dan od 2. novembra dalje na blogu nekaj objavil. Vsaj eno fotko in kakšno besedo poleg.

Ja, sprva me je veselilo, predstavljalo mi je nekakšno 'šponanje', da vsak dan dam nekaj iz sebe. Kakšno fotko.

In sem začel tudi več fotkat - super. Res super, spet sem začel jemati aparat s seboj, z menoj je bil na dolgih sprehodih po prestolnici in drugod.

Kaj kmalu pa se je pojavil problem - zmanjkovalo mi je - ne fotk - ampak časa! Fotk je mnogo, še vedno nisem objavil vseh, ki so mi všeč. Resnični problem je čas. Tak hobi ti pobere mnogo več časa, kot se ti sprva dozdeva. In težnja po vedno boljšem požre mnogo živcev in je povod neprespanim nočem, ko razmišljaš, kako bi lahko kadriral, kaj si zamudil, kaj bi lahko bil tvoj mini foto projekt naslednjega leta itd itd.

In tako ti zmanjkuje časa za pomembnejše stvari v življenju.

In ZATO sem vesel, da se leto izteka - to bo naravna prelomnica. Sam pri sebi sem sklenil, da ni več potrebe po objavi vsak dan. Ne, enkrat na teden z malo več teksta in fotografij bi bilo super. Če mi bo le uspelo.

Beg.

Drug problem je bolj tehnične narave - o fotografski opremi, o velikosti le-te, o naslednjih korakih ... 50mm definitivno ostane, bi pa rad poskusil kaj novega - no, mogoče me v novem letu čaka kaj novega.

O tem pišem kdaj drugič.

sevniška voščenka

2010-12-29T16:18:00.003+01:00

Naš lepi kraj je po dolgih letih bolj ali manj dolgočasnih lučk dobil novo praznično razsvetljavo.

V obliki sadeža, ki je v zadnjem letu dobesedno obnorel občino in širši svet.

Sevniška voščenka.

Na zdravje ...

ŠPANCIR, že n-tič

2010-12-28T12:39:00.005+01:00

Tokrat v Sevnici.

Tokrat v prazničnem času.

Še vedno pa malo svetlobe.

In nič barv :).

Tihožitje z lučkami in kanto.

20 let plebiscita. Bliža se tudi mojih.

Ko spoznaš, da nisi sam v tem mrzlem večeru.

Grad, glasbena šola in 'okrašeni avto'.

Star tracks kot okrasitev stavbe. Všeč.

še zadnje zimske radosti

2010-12-27T17:46:00.007+01:00

Ali z drugimi besedami vaja v estetiki fotografiranja sankanja.

Vesele praznike!

Prihod na prizorišče.

Vzpon po strmini.

Zategovanje vajeti.

Pred spustom.

Med spustom - zadnja ostra :)

familija

2010-12-26T18:11:00.007+01:00

Na Gorenjsko.

V avtu.

Prva vrsta.

Druga vrsta

Tretja vrsta.

friends will be friends

2010-12-25T18:14:00.004+01:00

Zimzeleni Lovro.

Forever.

Notri.

V protisvetlibi približajočih se avtomobilov.

Zunaj.

še par dni

2010-12-24T17:07:00.002+01:00

Me loči do novega leta.

Takrat bo bloganja definitivno manj.

Me pa še vedno veseli.

Kot v starih časih ....

Po čopovi.

v poklon svetlobi

2010-12-23T18:33:00.002+01:00

V zimskem času, ko je dan kratek, se mi oko orosi ob vsakem sončnem žarku.

Ena fotka, ki mi je zelo všeč.

Svetloba naredi fotko.

Cimri.

cimra

2010-12-22T19:28:00.008+01:00

Ena fotozgodba.

Nastala prejšnji teden, kajpada.

Marko in Denis.

Oba ljubitelja ječmenovega sladu.

Oba navdušena nad lučkami.

Oba z isto nogo naprej.

Oba na mobitelih.

Oba sita.

Oba navdušena nad prestolnico.

Oba s prekrižanimi nogami.

Kako izgleda?

spet v šolo

2010-12-21T13:50:00.004+01:00

Spet en ponedeljek.

Pred šolo.

Prekršek. Z mojim dovoljenjem.

Obüvanje.

Jebeš praznike.

indijanec

2010-12-20T11:46:00.000+01:00

Foter.

ringelšpil

2010-12-19T13:20:00.007+01:00

Eno neostro trisličje, nastalo na enem mojih dolgočasnih popotovanjih od faksa do wolfove.
Pasje mrzlo je zadnje čase.

Spoznavanje.

V prvi obrat.

Okoli.

vaška sankaška liga

2010-12-18T14:17:00.008+01:00

Tepe me prekletstvo enega tedna.
Prejšnji vikend sem objavil predprejšnjetedensko smučanje.
Ta vikend objavljam zimske radosti prejšnjega tedna.
Ta vikend NE FOTKAM!

Vzpon na začetek proge.

Pred spustom - prvič.

Pred spustom - drugič.

Veselje pred ponovnim poskusom v čudoviti protisvetlobi.

Sam spust.

Panorama.

za zaveso

2010-12-16T23:15:00.004+01:00

Spet.

Tokrat z druge strani.

Lina.

Taglavna pri letošnjem miklavževanju, v prostem času moja sestra.

Za zaveso.

Radimamčrnobelo :)

hladno jutro

2010-12-16T11:52:00.006+01:00

Ko moraš na faks in ne verjameš svojemu zvestemu pomagaču, ki te prepričuje, da je zunaj minus devet.

-9°C

Klopca, ki čaka prve tople riti, da stopijo ivje.

Trinožnik na mesarskem.

Jutranja nega.

Spet en Marcel Štefančič Jr. Tokrat na kolesu.

Pri slavnem žitnem, ki nam ga je podaril Zoki.

Pri mesarskem, drugič.

trije portreti - luka

2010-12-15T11:18:00.005+01:00

Nič ni lepšega od tega, da ti namesto učenja čas na vlaku krajšajo prijatelji.

In še lepše je, ko od prijetnega kramljanja še kaj odneseš.

Morda fotko ali dve ...

Na železniški postaji.

S skicami podkrepljena debata.

In še en nasmeh.

suflé

2010-12-14T09:29:00.009+01:00

Za vikend je fino priti domov. Iz več razlogov.

Eden pomembnejših je definitivno hrana.

In ko je sreča res na moji strani, se ravno za vikend delajo slaščice.

Recept.

Iz hladilnika v pečico.

Packanje.

Ja, packanje.

Čisto vse se ne posreči.

A okus je kljub temu vrhunski.

In žlice kar letijo v usta.

Sufle v režiji sestre Line.

bil je že čas

2010-12-13T11:35:00.000+01:00

Da zimi navkljub malo skrajšam grivo.

Mašinca.

človek, ne jezi se

2010-12-12T09:44:00.004+01:00

Sobotni večer družabnih igric.
Posneto z nikonom.

Priprave.

Rok'ci.

Trikrat mečeš.

smučarija

2010-12-11T16:24:00.005+01:00

Vikendi polni snega in sonca so namenjeni rekreaciji.
Tole je roba prejšnjega tedna.
Ta teden je bilo na vrsti sankanje.

Delanje smučine.

Obvezna koreografija.

Portret zmagovalcev.

razvada

2010-12-09T23:24:00.004+01:00

Fotkanje v črnobeli je razvada.

Popolna.

Ne razmišljaš o barvah, s katerimi bi se drugače onegavljal v digitalni temnici, ne ničesar ni, kar bi te omejevalo.

In potem naredim kakšno fotko v barvah, mogoče celo v raw ... In se mi odpre cela vrsta enih možnosti/obveznosti, kako prav izpiliti fotko.

Ne, bom kar pustil svojemu aparatu, da mi pali ČB pa naj se to sliši še tako absurdno.

Cmera, Liza pač.

Aja, pa še nekaj.

Se mi zdi, da moram vedno objavljati frišne fotke, kot da tiste izpred meseca niso več dobre za na splet ...

v dobrem in slabem

2010-12-09T10:57:00.004+01:00

Mi bo moje telo služilo!
Zakon je!

Zadnjih par dni sem bil zjeban, ampak res čisto zbit. Preteklo je kar nekaj časa, kar sem bil nazadnje bolan in sem čisto pozabil, kako je.

In je jebeno.

Ampak gre!

Fotkal je seveda Milič.

Pa še dve fotki, ki bi drugače le zasedali plac na disku.

Tako naj ga pa še tu, na medmrežju!

S trole -

- na vlak.

za zaveso

2010-12-08T12:07:00.003+01:00

Ena čisto preprosta fotka za en tak deževen in spran dan.

Za zaveso.

afna

2010-12-07T13:20:00.005+01:00

Bolezen me je podrla, zato se mi ne da veliko pisat.
Samo par fotk.

Liza, po dolgem času ...

v ljubljani pa dež

2010-12-06T06:31:00.008+01:00

Ne vem, zgleda, da sem spet postal odvisen. Od fotkanja. Ali pa vsaj bloganja. Ali pa delanju fotk za na blog.

In danes sem imel priliko, da grem v LJ že malce bolj zgodaj.

In ja, šel sem zato, da sem lahko naredil kako zanimivo fotko.

Jep, uživam, ampak utrujenost in razboleno grlo mi bosta dala misliti ...

Sevnica - Ljubljana

04:12

Ja, zaspano.

Razmenjati mi je moral 20€.

V oknu.

Le fotka za dokaz, nič drugega.

In v LJ - dež.

Jutranja dostava, ampak poudarek je na DEŽ.

Tudi v pravljični deželi - DEEEŽ!

ivo

2010-12-05T16:30:00.001+01:00

Je šel v trgovino in kupil vse živo.

Za Miklavža.

Ivo.

kače

2010-12-04T15:40:00.001+01:00

Še ena fotka, nastala na mojih potepanjih po ljubljanskih ulicah.

Kače.

en sprehod

2010-12-03T16:27:00.005+01:00

Ko smo šli na koncert.

Bolje v takih pogojih ne znam.

Vsi štirje.

Le Daša.

Le Liza.

Ja, vem, zadnja izrazito pozirana - naštimana fotka.

Pa kaj, mi je vseeno všeč, čeprav se takim zadnje čase izogibam.

račje tačke

2010-12-02T10:18:00.002+01:00

Jani.

Gospodar.

Račje tačke.

Fotka mi je všeč, ker je taka, ne vem, srebrna ...

na kolokvij

2010-12-01T09:44:00.014+01:00

Vse lepo in prav, če le ne bi snežilo.

No, zdaj, ko je kolokvij za mano, pa je sneg še najbolj pozitivna stvar dneva.

Prva fotka - še dnevne nastavitve, zato no malčk zabrisana.

Patološka zapravljivka - ob pol sedmih že v izložbi.

Pogovor dveh.

Snežinke za preštet.

Gospa na Petkovškovem.

Gospa na prehodu.

Proti faksu.

solinarjenje

2010-11-30T12:44:00.003+01:00

po ljubljansko.

Oprema.

Če se mi ne bi mudilo, bi pritisnil še kakšnega solinarja.

ponedeljek na vlaku

2010-11-29T10:06:00.007+01:00

Čudovito ponedeljkovo jutro.

Čudovita toplota stare gomulke.

Čudovita toplina prijetne sogovornice

Čudovita ne-volja do učenja.

Račje tačke.

Čekiranje.

Gužva, res gužva.

V podhod.

Skozi kolodvor.

Proti centru.

en koncert

2010-11-28T12:37:00.008+01:00

trije kvadrati

po dolgem času.

čudoviti sternocleidomastoideus

čohljanje po bradavičarju

ko je zaigral on, je vso anatomsko znanje izpohtelo.

divno, predivno

in eno spoznanje - rabim daljšega

snih

2010-11-27T15:17:00.005+01:00

Čeprav ne bi smel, me je presenetil.

S tem ni nič narobe, sem vsaj spoznal, da rabim nove, prave čevlje in ja, kaj več za obleči.

Gospa pred menoj.

Na prehodu.

Pa še ena arhitekturno navdahnjena.

lublanski dež

2010-11-26T17:23:00.002+01:00

Je danes dobil legitimno zamenjavo

Ampak se zdi, da vseeno malo prezgodaj, zato tudi fotke pridejo kasneje =)

Dežžž.

mojih 17

2010-11-25T11:57:00.002+01:00

Milimetrov.

Tako. To je moj maksimum uporabe tega objektiva.

Pričakoval sem več. Ne od njega, od sebe. Pa ga ne znam uporabiti. In zato le leži v predalu.

Jap, kaj čmo.

Run like hell!!!

Verjetno bo po novem letu na bolhi.

veseli december

2010-11-24T12:54:00.002+01:00

In z njim lučke so že tu.

Tudi na wolfovi.

Ta levi je Marcel Štefančič Jr.

mirko in jaz

2010-11-23T12:55:00.006+01:00

In najina vandranja po trgovinah v iskanju vseh mogočih in nemogočih drobnarij.

Kako bo šele decembra ...

On.

Jaz; recimo.

Končno oba; no, v bistvu pet.

vse je prazno

2010-11-22T12:07:00.003+01:00

Čez par dni, predvsem ob ponedeljkih in četrtkih, pa se bo ob zvoku siren vozil nujne medicinske pomoči tukaj drenjal marsikateri slehernik.

Prazno.

Morbidno vabljeni.

kolo

2010-11-21T14:46:00.004+01:00

Vandranje po Ljubljani. V iskanju kvadrata.

Kolo.

štala

2010-11-20T18:05:00.003+01:00

In uživanje dobrot, ki nam jih daje.

Mmm ...

Prvi teliček - za dobrodošlico.

Beli zajčki - smrt za dinamični razpon.

Pujski - hitri in zelo nemirni.

za žensko bralstvo

2010-11-19T18:16:00.002+01:00

Ena taka pocukrana.

Pred NUK-om.

Tadej.

v levo

2010-11-18T13:06:00.004+01:00

Moram vedno popravljati nagib svojih fotk ...

Moja * v protisvetlobi.

V najboljši svetlobi tega meseca.

V levo.

trije

2010-11-17T16:09:00.002+01:00

Portreti. Kar tako. Da se malo spucam, da fotke ne ostajajo na disku.

Ker je veliko fotk, ker zadnje čase dosti fotkam, mogoče preveč.

In fotkam vse. Vse kar vidim, zaletavo, včasih nepremišljeno, kot kak otrok.

In fotkam samo ČB. Že v aparatu.

Ker nočem barv. Zakaj? Ker so tako fotke bolj preproste, ni zajebavanja z barvami v obdelavi, ni 'šlepanja' na barve.

In mi je kul tako.

Anže.

Andraž.

Lovrenc.

Pa še bolj umetniške so :P

jesen

2010-11-16T16:53:00.002+01:00

Letos je huda jesen.

Listje.

Si moram vzet malo več časa, da še kaj napišem, ker vem, da vas fotke že dolgočasijo.

v šolo

2010-11-15T17:26:00.005+01:00

Jap, leta minevajo, pri tamalih se najbolj pozna.

(zvenim kot star senilnež)

Finiširanje - doma.

Finiširanje - v šoli.

vrata

2010-11-14T19:32:00.003+01:00

Še en motiv za trening dolgih ekspozicij.

In nič drugega.

Vhod.

v poklon

2010-11-13T21:02:00.003+01:00

Staršem.

Enim in edinim.

Najboljšim kritikom in najboljšim tolažnikom.

Svojim.

Mama in fotr.

avtoportret z gospodom

2010-11-12T19:05:00.002+01:00

Trubarjeva je moja najbolj shojena ulica.

Tu pa tam pritisnem na sprožilec.

In zdaj tam prodajajo krokse ...

Malar.

sanje

2010-11-11T16:06:00.003+01:00

Oziroma bolj klavern poskus nečesa, ko ne moreš zaspat.

Sanje.

In ja, to je očitno 600. post na mojem blogu. Kul.

na terasi en portret

2010-11-10T12:25:00.003+01:00

Ko je sonce že nizko in meče strašno žmohtno svetlobo, je najboljši čas za branje puhlih revij.

Lina.

aljaž

2010-11-09T16:05:00.002+01:00

Deček s Sotle, preprost, pošten in zakon.

Žuti.

Na Wolfovi, itak.

danes v ljubljani

2010-11-08T21:34:00.006+01:00

Lepša stran življenja v Ljubljani - več 'možnosti' za fotkanje.

Manj lepša stran življenja v Ljubljani - dež. (brez '')

Danes je deževalo cel dan, le ko sem šel na faks in se vračal ne. Sreča.

Luža na Trubarjevi. Ja, čisto zlajnan motiv.

Iskanje tartufov na Hrvatskem trgu.

Okni in pešec in pes na Potočnikovi.

Simetrija na Poljanski.

Avantgardna okrasitev na Prešernovem trgu.

Verjetno nas le pripravljajo na praznično, tisto bo šele hudič!

Za finiš pa še kostanje pek na sotočju tromostovja in Wolfove.

Me je že ornk zeblo.

na železniški postaji

2010-11-08T11:58:00.004+01:00

50mm je super. Je super majhen, svetlobno močan, ravno prav dolg/kratek za kakšne daljše ekspozicije.

In predvsem uporaben.

Lahko delaš vse. Portrete, panninge, krajino, ulico, šport, vse.

Okej, na zum efekte pa res lahko pozabiš ...

ŽP - Ljubljana.

ŽP - Sevnica.

umetnost 0,3 sekunde

2010-11-07T21:30:00.001+01:00

je obdržati nestresen posnetek.

Vsaj zame.

Mirko.

živela Kitajska!

2010-11-06T19:38:00.003+01:00

Lepo sobotno dopoldne je bilo kot nalašč za sprehod po sejmu, ki ga na največjem sevniškem parkirišču priredijo vsak mesec.

In sprehod med obilicami kitajske robe je bil res blagodejen.

In nestrpni pogledi ter grožnje s kvazi tožbami tudi.

Ogled robe.

Pregled robe.

'Naključen' portret v množici.

Gužva.

En portret.

Drug portret. Pri čebelarju.

Priprave na skeširanje.

Pubec.

Nasprotnici.

Teta in njena roba, za katere fotogranfiranje dovoljenja nisem imel.

Svašta.

na vrtu

2010-11-05T16:18:00.002+01:00

Malo čistim disk, ki se šibi pod težo brezveznih fotk, in obujam spomine na sončne septembrske dni, ko še ni bilo ne duha ne sluha o faksu, predvsem pa o biokemiji ...

Na vrtu.

boter in foter

2010-11-04T18:29:00.006+01:00

Prvi november je zakon.

Ker je frej.

Ker jem dobro hrano.

In ker spet vidim žlahto, ki je dolgo nisem.

Tokrat portret

Boter in foter in boter in foter.

In seveda KLIK na fotko.

v centru

2010-11-03T16:34:00.003+01:00

V centru česa je tale kuža?

Fotke? Ljubljane?

Pozornosti sigurno ne.

Hov.

po kosilu

2010-11-02T15:04:00.003+01:00

V soboto, res lepo sončno soboto. Še sonce je čutilo drhtenje brbončic ob domači pašteti in sveže pečeni pogači. Pa čeprav sta bili že daleč v prebavnem traktu čakajoč, da ju pilorus spusti vijugam tankega inu debelega črevesja naproti.

Njami, svetloba.

Sonček. Za poobedek.

noge

2010-10-28T20:19:00.002+02:00

Malo sprememb na blogu, nič pretresljivega. Še vedno veliko črne.

In trudim se s samo črnobelimi fotkami.

Noge.

Na branje!

v Ljubljani - sonce!

2010-10-27T18:12:00.003+02:00

In dan je takoj prijetnejši.

Gospod.

Avtobusna.

Pes.

Трајче

2010-10-26T19:30:00.004+02:00

Najbolj kul Makedonec, kar jih poznam.

Rajc.

pač še en portret

2010-10-21T21:05:00.002+02:00

No, jih je še kar nekaj, a ni priložnosti, da bi jih pokazal. Ja, vem, da se sliši bedno, češ da na blogu, na internetu, na zastonj brezmejnem prostoru ne najdem prilike, ampak res je ne.

No, pa naj tokrat pade en portretek z vrta. Protisvetloba, prežganine, malo signala ...

Pa mi je všeč.

High-key.

wolfova

2010-10-20T20:48:00.004+02:00

Ena lepših, krajših ulic v Ljubljani.

Meni predvsem najbolj domača.

Dežniki - Ljubljana pač.

jesen

2010-10-18T21:31:00.002+02:00

Šalalali, šalalala, življenje je praznik!

čik pavza

2010-10-13T10:36:00.002+02:00

Še ena iz ljubljanskih ulic.

Čik pavza

ljubljanski otroci

2010-10-12T19:16:00.003+02:00

Zadnje čase se veliko sprehajam po ulicah naše prestolnico, prvenstveno zaradi preobilice časa, malo zaradi boljše cirkulacije krvi po telesu, no, nazadnje pa tudi zaradi tihe in ponižne željice, da se preizkusim v ulični fotografiji.

Težka je. In jaz preveč sramežljiv, zadržan, oklevajoč ...

Ampak ne mislim obupati. Če nič drugega, mi krajša čas.

Tokrat ljubljanski otroci. Hvaležna tema in nehvaležni, občasno obtožujoči pogledi mimoidočih.

Priprave.

Deklica.

Deček.

mala egipčanka

2010-10-08T09:02:00.003+02:00

En brezimen deklič, ki svoje otroške dni preživlja s prodajanjem kvazi zapestnic.

Punčka.

No, super, v LJ že sije sonce!