Tole bo objava z največ fotkami v zgodovini mojega več kot 4-letnega bloganja.
Svoj blagoslov bom podelil tistim, ki se jim bo uspelo prebiti skozi to goščo, hkrati pa se oproščam vsem ostalim.
Ampak meni paše. Paše mi ta transformacija bloga. Če sem še pred meseci užival v vsakodnevnem objavljanju kake fotke, dveh, je zdaj stvar nasprotna. Prej mi je bila cilj ažurnost, konstantnost, zdaj imam raje pregled, neke vrste slajdšov svojega življenja, ki je razpeto med Sevnico in Ljubljano.
Priznam, da je bil tempo vsakodnevnega objavljanja ubijalski, kmalu sem začel fotkati za blog in ne več blogati za fotografijo. In spet sem začel spremljati statistiko obiskov, ki sem jih itak hotel čim več in še več.
Ampak to ni bilo več to. Pride čas, ko se sprijazniš, da je blogosfera odmrla, vsi so samo še na facebooku. Tudi sam sem dosti, priznam. Ko sem se zavedel, koliko časa mi v bistvu pobere, sem sklenil, da izbrišem svoj račun. Ampak tudi to novoletno zaobljubo sem prelomil. Iz enega samega razloga: najdeš ljudi, katerih fotografij ne bi drugače nikoli videl.
Danes bi izpostavil Martina Seljaka in njegov blog. Si vsekakor zasluži omembe!
Zdaj pa k fotkam.
Zadnje čase se bolj malo sprehajam po Ljubljani, ne vem, vreme je bolj tako tako pa še polenil sem se. Moje poti so bolj kot ne ustaljene tirnice do faksa in nazaj, včasih še v trgovino, na kosilo in na pivo. In fotoaparata ne vzamem seboj. Postal je preglomazen, preglasen in premalo zanesljiv.
Rabim nekaj manjšega.
Na Wolfovo.
Drevesa v soju lune.
Zastava v soju lune.
Danes bo največ fotk Lize. Po dolgem času.
Otvoritev kolesarske sezone.
Greva na sprehod, Liza?
Vendarle.
S strumnim korakom.
Mimo sosedovih mačk.
Osamljena.
To je naša ulica.
To je sonce, ki ga čakaš cel teden.
V gozdu.
Na grad.
Heh, spet luna.
Dotakni se lista.
Kič 1.
Kič 2.
Železničarska panorama 1.
Železničarska panorama 2.
Drvarski bermudski trikotnik.
Ubogo drevje, morilčevo prevozno sredstvo zadaj.
Ja, ubooogo drevje.
Sv. Florjan v daljavi.
<3
Ostanek požara.
Sobota, jutro, poskusna matura, grem z Dašo v Celje.
Jutranja higiena.
Ponoči je bilo hladno, kar vprašajte avto.
Med potjo čas zabijem s fotkanjem ograj. So zelo fotogenične.
Svetloba jutra v dolini spodnje Save.
Streha.
Sadovnjak.
Po uspešno odpisani matematiki.
Ne, naš maček ne zna sam odpreti vrat.
Ko zaspijo vsi trije otroci, je čas za zaslužen počitek.
Fotr in orhideje.
Sosedje.
Svetloba električnega razdelilnika.
In ja, v Ljubljani spet dež.
Poišče svojo pot.
Še na kebab in novemu deževnemu tednu nasproti ...
13 komentarji:
Jaz pa še vedno rad poblogam, spremljam tiste, ki so mi ljubi in po tolikih letih predvsem opazujem napredek, nazadovanje in stagnacijo avtorjev.
In ti me po toliko letih še vedno navdušuješ! Simpl ko pasulj!
Et cun spiritum tuo !
Ilya Nikalajevič
Rada gledam in berem tukaj, na teh straneh. Čeprav ne pišem prav pogosto, danes pa se mi zdi da rabim in da rabiš. Torej, ni važno kako pogosto bo, važno da bo.:)
In ja, vse prej kot hudo je bilo, prelistati vse do kraja.:)
No, pa očitno res ni še vse mrtvo, hehe.
Hvala, Jure, a veš, da si ti bil prvi, ki je na mojem blogu pustil komentar? 3.11.2006 :)
Tina, ja, prav imaš, hvala :)
a veš, da smo nekateri še tukaj. in čakamo objave na blogih. na FB mi nikakor ne potegne. tako da ti kar objavljaj.
edino, mogoče bi si pa lahko več povedali na komentarjih;)
Brez besed! 1A :)
Hej.
Pred pol ure sem popolnoma naključno naletela na Lenynove misli. Čez pol minute sem že iskala gumb Sledi. Uau. Navdušuješ, tvoje fotografije so nekaj najboljšega, kar se mi je zgodilo v zadnjih dneh. Ostala sem brez besed.
:) Ne znam opisat, kaj točno je tisto, kar me tako gane, a skoraj vsaka tvoja fotka je definicija moje predstave o dobri fotografiji in definicija mojega okusa.
Fotkaš a film? Ali pa z adapterjem?
Longeeka, hvala za komentar. Take sorte je, da kr pogreje in veliko pomeni! Film, ne, zaenkrat le razmišljam o tem, sem tak, da dosti omahujem preden se odločim. Drugače pa 5d + 50mm, kar je blizu :)
Ja, sem se potrudila, da je komentar "ogrevan" :) Uporabljaš pa mojo sanjsko opremo (5ki dodaj dve nuli in dobiš realnost), ki, si mislim, lahko z ustrezno obdelavo fino spominja na film. Sama ulico raje fotkam na film, ker na ta način iz sebe spravim več kreativnosti in nisem tako zahtevna. In obožujem vonj in občutek 40 let stare Praktice. Tudi zadrgnjeni slovenci postanejo zaupljivejši, če vanje usmerim spomin na njihovo analogno preteklost.
Zoprno zgovorna sem. Ššš. Ja no, upam, da bomo še naprej in čim večkrat deležni tvojih blog "zapisov". :)
Rad gledam ta tvoja dokumentiranja. Iz tega 'žanra' samo še Severina spremljam. Tako da sm mnenja, da bi ti delal čudeže z Leico!
Lp, do naslednjič!
Meni osebno blog predvsem služi kot nek oseben izziv posneti za blog dovolj dobro fotko. Ker s fotografijo šele začenjam, je to tudi dober filter za izbor, saj se s tem naučim izbrati najboljše.
Poleg tega mi je v užitek na blogu pogledati pretekle dogodke, česar verjetno v polni meri ne bi občutil ob ogledu v Lightroomu...
Občasno iz dolgčasa (oz. bolj prelaganja šolskih obveznosti) pregledujem bloge in portfolie izkušenejših, kar me vedno noro inspirira.
Tvoje fotografije so nore, tako na slo-fotu, kot na blogu... Si dodan med RSS vire :)
Anže, vsakršna primerjava s Severinom je izjemna pohvala. Je predvsem moja inspiracija, kar se tiče oblike bloga. Leica pa, hm, preveč pozerska :P ja, bi jo mel ... Ampak ne dela čudežev :)
Martin, jap, podobno razmišljam kot ti. Kot sem že napisal, si na super poti, tako po tehnični kot idejni plati so fotke gr8.
Aja, pa hvala vsemza komentarje, je prijetno brati :)
Post a Comment