Monday, February 14, 2011

zadnji zadnji teden

Prvega semestra.
Upam, da se vse poklopi in gre vse skozi, drugače pa septembra.
Dost mam že te kemije in učenja.
Ostalo je kul, le ena stvar mi še nagaja.
Komaj čakam smučanje in čevape. Super bo.

Tokrat tudi nekaj s širokim kotom in podnevi!

V petek - informativni dan. Grozna gužva, zato komaj čakava, da greva domov.

 Resljeva X Komenskega

 Pred kolodvorom.

 V kolodvoru.

 Super sonček in super arhitektura.

Ja, tisti dan je bilo sonce res zanimivo.

In še en portret - f/22.

Tik pred izstopom - mi2.

Menjava v Zidanem Mostu, mi dol, on gor.

Pod težo pokojninske reforme, heh.

Danes zjutraj, 3:58.

 Iz kopalnice.

Iz hiše - v avto.

In se ti zdi, da se vse vrti okoli vlaka, ne šteješ več, kolikokrat daš 4,11€, ne šteješ postaj, ne šteješ ur, ki si jih zabil na vlaku, ma je lepo.

 Tudi zaradi topolov ...

Rad te mam, veš-

Monday, February 07, 2011

teden, ko sm bil prvič pr zobarju

Se je začel danes, fotke, ki jih boste gledali pa so od njegovega en teden mlajšega bratca.



Lina - na vrhu, bolje, da ne vidite fotke z bizarnimi novimi očali ...

Temperature padajo, hrana se draži, živel mkdonalc!

Entropija pod mojo mizo.

 Entropija na dvorišču.

 Entropija - kemija.

Onesnaženost Sevnica in mojega senzorja.

Naši predragi sosednje - pravi Slovenci po številu prebivalcev / kvadratni meter bivalnih površin.

Zvezdnato nebo nad hribčkom, kjer bom nekoč imel svojo hišo z malo travnika, bazenom in kokošmi.
Nujno rabim stativ ...

Daša in jaz pri večerji.

Ko ne moreš zaspati, ker ti oko neprestano bega ob zanimivih sencah, ki padajo na strop.
Zdijo se ti nenormalno svetle. Seveda jih hočem imet na fotki. Ekspozicija? f/1.4, 20s in iso3200. Iz roke.
In ob takih trenutkih spoznaš, kako zakon je človeško oko s svojimi paličnicami in se sprašuješ, kako daleč pred nami so kakšne nočne živali. In kako daleč sta optika in digitalna tehnologija ...

Ajznponarski most.

Marta, gospodinja, en nasmeh.

Na soncu.

Se ti skisajo možgani.

 In stali se led.

Tudi mobiji so znani zasvojevalci.

Sploh za male punčke.

Po vseh dobrotah, ki teže naše želodce, se prileže sprehod.

V dvoje.
Ja, vem, ni ostra, nisem hotel izpostavljati registrske številke ...

Mali voz.
Ostrina je seveda na rokavu/roki, ki kaže nanj ...

 In še najlepša stvar v Ljubljani - pogled na gore.