PESKOVNIK

Lalalalalalalala ...








Mja?

FANTASTIČNO je

Da so tu dnevi, namenjeni počitku. Res je bilo noro zadnjih nekaj dni, preveč zame, za mojo dušo. Preprosto ni bilo časa zanjo. Ni bilo časa za fotografijo, ni bilo časa za poezijo, ni bilo časa za glasbo.

Stanje obviselosti.

Edina muzika, ki sem jo imel v ušesih zadnje dni, je tista iz Briljantine. Pa saj je fajna, fino gre v uho, pozitivna, ampak ni to to. Bo treba nazaj na take komade. Muzika, ki te napolni, ki te, tudi če včasih ne razumeš besedila, obogati, ti zastavlja vprašanja in daje odgovore.

V iskanju Nečesa.

Prejšnji teden sem v trenutkih, ko mi je najbolj trgalo, ko je bil stres največji, ko so vsi okoli mene tekli, hiteli, šel v knjižnjico. Po Zlobca in Pavčka, mlajšega - Marka. Letos mineva petdeset let od njegovega rojstva, kmalu bo trideset let, odkar je samovoljno zapustil ta svet.
Kot je sam napisal, ga je bilo z vsako pesmijo manj. Tudi mene je vedno manj, tudi tebe je, vseh nas je vedno manj in manj. Kar dela razliko je le način, sredstvo, vzrok, zakaj nas je vedno manj. In Marko Pavček je naredil največ in najboljše, kar je lahko - na papir je izlil vse, svojo dušo, svoje telo, vsega se je prelil. S tem (si) je ustvaril neuničljiv spomenik - Pesem.

Sama.

Ko sem pred kakšnim tednom napovedal kratko pavzico, si nisem mogel misliti, da bo tako blagodejno vplivala na moj fotografski del duše. Povsem drugače je pogledati čez iskalo, ki ti je še nekaj časa nazaj služilo kot vsakdanji pogled na svet, rutina. To pa iskalo ne sme biti, iskalo je tisto okno, ki ga odpreš, ko ga potrebuješ, ko začutiš potrebo po udejanjenju čustev, občutkov, ki se nabirajo v tebi.
Nekaj takega sem občutil predvčerajšnjim s TO FOTKO.
Numb, Comfortably Numb.

Liza in jaz. Dvojni portret.

čisto prava

Pomladanska utrujenost, zmedenost, nezainteresiranost, napetost.

Kaj vse včasih naredim za fotko. Postavim se na glavo, močim kolena, se plazim.
Ma, se splača. Za tako fotko ja.

Ah ja, urice na gugalnici so resnično lepe.
Vesoljske.

"Comfortably Numb"

lep sem

Ja, lep sem.
Če že ne v vsakdanjem življenju, pa v Briljantini!

Ouje, Briljantina je zakon!

moj prispevek k dnevu Zemlje

Je povsem fotografskega značaja.

LOČUJTE ODPADKE!!!

Kakšna se vam zdi?

LENIN, vse najboljše!

Danes, na dan Žemlje, praznuje tudi Lenin.
Vse najboljše, Vlado!

teči

Živeti brezskrbno, živeti po svojih pravilih, živeti zase, živeti sebe.
Kurc, ne gre vedno tako, čeprav si prizadevam za to. Ker življenje je MOJE, ker sem (zaenkrat) še sam svoj gospodar, ker bom sam sebi krojil usodo, koval srečo in zajebal prihodnost.
Tekel bom, kakor bom sam hotel. Imam pravico.
Vsi jo imamo.

Tek.

Žiga, Nik, carja sta!

veselje

Matr, da je človek srečen, potrebuje le sonček in gungalco.

LETETI

Jaz znam.
Pa vi?

Evo, prišel je čas za fotografsko pavzo, tako bo najbolje za mene in fotoaparat.
Dokler ne dobim novih idej, navdiha, česar koli ... je to zadnja aktualna fotka na blogu. Najbrž nalimam kakšno staro.

leteti

fotografi napadajo!

Na vsakem koraku!

Razglednica iz Francije

No, zbral sem vtise, pretehtal vse, podoživel dobre trenutke, pozabil slabe.

Samo za vas, dragi bralci, razglednica.

MARSHMALLOW, klub MC Brežice, poslednjič

Slabo vreme, katastrofalni pogoji za fotkanje, nikjer za sedet, slab luft, premočeni čevlji.
To so besede, s katerimi bi objektivno opisal včerajšnji večer. Vendar je bilo vredno vse tole potrpeti. Zakaj? Ker so bili ti trni vstopnica za prečudovit koncert.
Zadnji koncert skupine, ki prihaja iz Kostanjevice na Krki - Marshmallow.

Vzdušje je bilo super.
Taka glasba in intimni ambient klubskega prostora sta zmagovalna kombinacija.

O glasbi ne bom zgubljal besed, je presežek lokalne scene. Res škoda, da Ana odhaja na Dansko.
Ana, tvoj vokal je fantastičen!

Cel band.

Ana - majhno dekle z velikim Glasom.

Tudi starši jih podpirajo.

Z nasmehom na obrazu.

17 mm včasih paše.

Tudi za video je bilo poskrbljeno.

Beno, Marko, Primož.

Primož, najbolj fotogeničen včeraj.

Ana, drž se! Nikoli ne bom pozabil tistega literarnega večera. In tebe.

Upam, da bom še kdaj slišal MM v tej zasedbi.
Pa četudi bo treba čakati leta. Glasba ostaja.

P.S.: Cel koncert fotkan na JPG, res super, sem mislil, da bo težje.

marušinih 17 milimetrov

Naša Maruša.
Da ne bo čisto vedno 50 ali 85 mm.

Anti-bunka efekt

V učilnici.

Ne zna pogledat v objektiv, hehe

diptih, ki to ni

Dva obraza istega sporočila.

veselje

malo manj veselja

definicija Pogleda

TO je the Pogled!

Dvogovor:
Persona A: "Da ti mater (cenzura) ... Grrr%$!?!#!!"
Persona B: "Zen ..."

A

B

A se še komu zdi tako fajn kot meni?

ROKOMETNA PRAVLJICA ali kako sem že pred poldnevom zapečatil potek današnjega dne

No, pa smo v polfinalu. Rokometaši Gimnazije Brežice so res pokazali, da lahko s primernim pristopom premagajo tudi veliko večje in bolj uigrane ekipe.

Fajn je blo. Organizatorji so se malenkost potrudili in uspešno izpeljali turnir s štirimi ekipami v dvorani, ki ima samo dve garderobi. Ni bilo nobenega negodovanja med dečki.

Šlo je za četrtfinalni turnir, v katerem so igrale ekipe Srednje šole Josipa Jurčiča Ivančna Gorica, Srednje zdravstvene šole Ljubljana, rokometnega oddelka Športne gimnazije Šiška in Gimnazije Brežice.

Ma, bilo je kar pestro, rokometaši pa povečini stari znanci.

Vse se je začelo nekam lagodno.

Prihod nasmejanih in favoriziranih Šiškarjev, ki so na koncu igrišče zapustili močno močno sklonjenih glav.

Začetni nagovor, mister Škof.

Obrat. Z Čebelcami v ozadju.

"Aaaaaaavsec!"

Izjemno prefinjena tehnika teka enega izmed sodnikov.
Khm khm.

No, zaradi takih stvari je vredno imeti širokotnik.

Posledično se lahko zgodi to ...
Matr, jezen sem na sebe ko pes.

Moja najljubša fotka dneva. Okej, če izvzamemo tisto zgoraj.

Med dvema tekmama, Lipar.

Iskanje lukenj. V obrambi.

Taisti sodnik je prikazal tudi izjemne spretnosti brazilske šole nogometa.

Polo, junak dneva.

In še za konec - pozdrav publiki.

Torej, kakšni so občutki? Kar se tiče navijaškega dela mene - fenomenalni. Kar se tiče fotografskega pa sem spet malo dobil realno sliko, kakšen fotograf sem. Še enkrat sem namreč spozal, da je športna fotografija ena najtežjih zvrsti fotografije. Vsa čast mojstrom. Pa jezen sem zaradi fleša.
Grrrrr

V polfinale sta se uvrstili ekipi Ivančne Gorice in Brežic.
Naslednja postaja - KOPER.
Ouje.