Tuesday, August 14, 2007

SREČA ali odraščanje, kakor vam je ljubše

Sem srečen?
Zajebano vprašanje, ki se poraja v zajebanem delu življenja - Odraščanju.
Hmm.

Če pogledam z ene perspektive - SEM srečen. Kaj mi manjka? Sem preskrbljen, mama in oče imata super službo, imamo hudo hišo, imam fotoaparat o katerem sem pred enim letom le sanjal...
Polno rit mam vsega.

Če pogledam iz druge perspektive - SEM srečen. Kaj mi manjka? Imam razumevajoče starše, tri na trenutke tečne sestre, fenomenalne sošolce...

Če pogledam iz neke čisto tretje perpektive - nisem ravno srečen. Kaj mi manjka? Pha, nočem se socializirat, nerad in stežka spoznavam nove ljudi, rad sem sam. In postaneš osamljen. Osamljen med ljudmi. Jebeno je.

Mja, najbrž sem čisto običajen najstnik. Ampak vseeno.
Imam pa en neverjetno lep hobi - FOTOGRAFIJO.

Nikoli si nisem mislil, da bom kdaj delal take fotke.

Tadej


P.S.: Šolsko leto se bliža in s tem naše ponovno druženje v naši preljubi Gimnaziji Brežice. Če se katera gimnazijka rada fotografira, naj mi to sporoči. Se bomo dogovorili za kak session. (portreti predvsem)

7 comments:

vido said...

sj ni noben zares srečn... tako ali drugače, vsak bi vedno rad več... jebat ga :)

Mih@ said...

To je v človekovi naravi. Preberi si kaj o Masslowi teoriji potreb. Takoj ko zadostiš neko potrebo, ta sproži zahtevo po višji potrebi, itd itd, nikoli nismo popolnoma srečni, vedno zahtevamo nekaj več, nekatere to žene naprej, nekateri zaradi tega obupajo.

Tkole je, takle mamo :)

Drax said...

Ka je to en peder;-)

-Mihaaa- said...

.. js si tudi nism mislil da bos delal take fotke :D :D (sala)

ma kaj srecen al ne,.. valda da si :), sploh pa clovek nigdar ni lih srecen ce pomisli,.. vedno bi rad nekaj kar nimas, ko imas bi kej drugega,.. pa ce je to materialno al neki cilj ali nekaj drugega,.. kar se tice socializiranja,.. ko bos student pa glede na to da si brezican al sevnican (al kej tretjega,.. sori ne vem tocno) mas dobro sanso da bos u studentu pa bos meu 10000 folka na razpolago, pa zure pa dogajanje itd itd,..
sploh pa se po moje s takmi vprasanji prevec oz preveckrat ne splaca ukvarjat ker najveckrat ne mores stvari spremenit,.. no kdaj tudi lahko in takrat se splaca premisljevat.. pa spet ne preec :D :D

lp

Donch said...

srečen, srečen, srečen..ne sprašuj se, če si srečen..nared neki za to, da boš srečen..počni tisto, kar te osrečuje...potem pa pride vse samo od sebe...počutil se boš srečnega in vsi mi, v tvoji okolici bomo tvojo srečo občutli v tvojem nesmehu in preko fotografij...to je to..preprosto...ni kej...

Peter Bernik said...

Všeč mi je tvoje razmišljanje.

Tudi sam nisem srečen. Oz nisem srečen zaradi materialnih stvari. Lahko napišem konkreten primer: recimo pred dobrim letom dobim za čez vikend 1Ds mkII. Torej THE DSLR, še vedno to je, čeprav je že malo v letih. In kaj najredim? Posodim ga prijatelju do naslednjega dne. Prvi dan ko sem ga prvič dobil! Mi ga vrne naslednje dopoldne, ker sem ga vzel na portretno delavnico, da se bi folk lahko malo igral. On ves navdušen. Samo zato je naredil 320 km (oz je enkrat morda bil spotoma in je naredil "samo" 160 km), meni na kraj pameti ne pade, da bi se toliko vozil za katerikol f/a hehe. Čez par dni me kontaktira njegov prijatelj, ki ga je samo malo v rokah imel in se mi zahvaljuje za to možnost. Meni pa to ne pomeni čisto nič. Fotoaparat kot sam. Pomeni mi le če naredim z njim kakšno res dobro fotko. In takrat sem SREČEN. Če lahko zaradi lastnosti orodja naredim boljšo fotko. Samo dejstvo da imaš v roki fotič za 7k EUR mi ne pomeni nič...No bom raje nehal bluzit, mogoče pa na to temo v kratkem napišem kakšen post. Namreč veliko o materializmu, sreči, denarju itd razmišljam zadnje čase...

Stvari so itak samo stvari, naveličam se jih slej ali prej, sreča je drugje...

Lenart Senica said...

Weedo, ja, jebat ga.

Mih@, mhm, Masslow... Prekleto prav je imel. Never-ending story ubistvu...

Drax, brez komentarja.

Mihaaa, počasi se bom socializiral. Dejstvo. To obljubim sebi in vsem bralcem svojega bloga. Vpliva, vpliva...

Dona, hvala ti.

Pero. Prav imaš. Dober primer si dal. Orodje, hmm. Zadovoljiš lahko tudi s slabšim. Tako jaz naprimer pred letom nisem upal sanjati, da bom imel DSLR. Pred pol leta sem molil, da bi prestopil h Canonu. Pred štirimi meseci sem le sanjal o 85 f/1.8. Zdaj imam vse. In o čem zdaj sanjam? O FF. Bmk za 1D mkI, II, III, bmk za 30,40D. Samo 5D bi imel.
Ampak če pogledam z druge strani. Za moje pojme sem eno izmed mojih top 3 fotk naredil z mobitelom. S SonyEricssonom k610i, ki premore ušivih 1.3 mpix. Camera obscura ubistvu. Ta mobitel zdaj ni vreden 50€, sanjam pa o FF, za katerega bi moral na mizo butniti 2000€ (rabljeno, seveda)
Nima veze kakšno opremo imaš, z vsem se da. Glavno vlogo igra smisel, obvladanje situacije in PSIHA, ki pa mene vedno znova pusti na cedilu.

Jah, mlad sem še in neumen.
Nekoč pa ne bom več mlad.
Bom le še neumen. Pika.