Tuesday, August 21, 2007

misli o življenju in zavedanju

Lenynove misli
'Nova objava'

Trenutno je ura 12:12 in poslušam en lep a žalosten komad. Ne vem, kaj naj napišem, da ne bi izzvenel preveč žalosten, ne vem kaj naj napišem, da ne bi dajal vtisa, da je vse v redu.
Ah, tako malo slabe volje sem.

Življenje je praznik.

Ste se kdaj vprašali kdaj boste umrli? Ne? Jaz tudi ne. Ker me ne zanima. Raje živim lepo počasi, brez velikih pretresov, ob prisotnosti malenkostnih ekscesov. Počasi. Leto mine - zdaj, v srednji šoli, sta mi oba letnika minila kot za hec. Počasi se počutim starega. Pa ne zaradi starosti same, ampak zaradi moje nezrelosti. Pri šestnajstih in pol nisem še naredil ničesar. Ničesar omembe vrednega, ničesar na kar bi lahko bil ponosen.
Vrstniki me prehitevajo. Pa saj je normalno, v teku na dolge proge sem bil vedno slab. Nimam kondicije, potrpežljivosti, psihe.
Vrstniki me prehitevajo, mlajši me dohitevajo.
Super.

Ste se že kdaj peljali po neki cesti? Recimo iz vašega rodnega kraja do Ljubljane. Rutinska vožnja, ki jo imate nekako že v malem prstu. Poznate vsak ovinek, levo, desno, tam semafor, tam prednostna...
Tako rekoč miže bi lahko odvozili tisto cesto.
Še pogledate kdaj okoli? Vidite tisto hišo, okoli katere je strašno zaraščena živa meja? Vidite tisti kozolec, ki se seseda v eno samo žalost? Vidite, da cvetijo sončnice?
Verjetno ne.
Hmm.
A se zavedate, da smo lahko srečni, za vsak kilometer, ki ga naredimo, za vsak jebeni ovinek, ki ga prevozimo? Ja, srečni moramo biti. Nekdo ne more biti. Njegova sreča se je končala na tisti bankini, kjer vsakič, ko se vozim iz Ljubljane proti domu, vidim sveče.
RDEČE.

Huh, raztresen. Zakaj? Ne vem, preprosto preveč razmišljam o tem in onem.
Moram biti srečen. In tudi sem.

Lepe barve, lepa kompozicija, lep boke - LEP MODEL!
Foto Marko Stopar

Aja, rezultati ankete...
60% anketiranih ima svoj blog, 30% ga nima, 10% pa sem s svojim blogom tako navdušil, da bodo v kratkem odprli svojega.
Hehehe.

P.S.: Spet poslušam tisti lep in ob enem žalosten komad.

14 comments:

Ropret said...

Izdaj avtorja in naslov komada ;)

Martin Kavšček said...

ja, življenje je kurba, okus pa traja. žvečite orbit.:)

mare said...

šta je pičko!!:D
vidm da je tale tvoj blog kr vred...
bom dau pod bookmarke:)
drgač pa eno vprašanje:"Čigava je fotografija, od osebe ki posname le to ali od osebe ki ima v lasti fotografsko opremo s katero je bila fotografija posneta??"
no nj bo to to...

sekundek said...

Se ne bi mogu bolj strinjat. Čeprav me včasih zaskrbi, ko se mi sanja ne kdaj je vse to mimo mene zdrvelo. Sem sploh vozil samo?

Zato raje vozim 10-20% preveč, pa je adrenalin tisti, ki preprečuje te izpade.

Mju said...

Lenyn, če bi jaz dobil kakšen komentar s tako vsebino, bi izbrisal blog.

Lep vpis, čeprav kozolce ignoriram.

vido said...

jebeno je... vsem...
življenje je bedno... na trenutke...
uživi tiste keri so lepi ;)
pa ja vemo da si lep :)
ker komad?

mare said...

ropret,vido : če mau logično sklepaš pa ugibaš je naslov unga komada odhajaš od MI2...
lhk pa da se motm...???

Peter Bernik said...

a tle si bil pa prbit k kanta al kaj hehe? Ja barve so res lepe.

Pa zanimivo rauzmišljanje, usmerjeno k optimizmu. Tako kot je treba!

Lenart Senica said...

Ropret, Odhajaš - mi2:)

Martin, :D:D:D

Mare, itak, da je fotka od tistega, ki je fotografiral, ampak ta nima neke umetniške vrednosti; na sliki sem jaz:D
Kateri Mare pa si? Priimek.. V mislih mam enega, ki bi lahko bil, ampak nisem ziher:P

Sekundek, dober si napisu.

Mju, kaj pa imaš proti kozolcem?:)

Weedo, mhm, lep sem:)

Peter, ma ne, zaspal sem pač:) Ampak ne na WCju :DDD Ja, optimizem, imam dober razlog:)

nika said...

ka se dogaja pa s starejšimi od tebe?

Lenart Senica said...

Še bolj se oddaljujejo.

mare said...

ja no če nis pogruntov ker mare sm pol te pa že res mlajši prehitevajo...:P
da ti pa mau pomagam, sm te pa tist uprašu ker glede na odgovor si objavu mojo sliko:D tko da...no pa nj ti bo si bom šteu za čast
opa pa tut komad sm pogruntu...branje scherlocka holmesa se splača:D

Lenart Senica said...

Aja, Maaare :D Ehehehe, na kero šolo pa hodiš?:P
Ja, Šerlok Holms, ja:)

Anonymous said...

Lenart, čekiram tvoj blog od zadnje do prve objave - že par dni. Moram ti povedat, da maš res lepe fotke. In ta zapis mi je še posebi všeč - da moreš bit srečen na vsakem koraku, ker marsikdo ne more bit. :)
Lep večer!