Saturday, June 09, 2007

kompozicijske motnje (II)

Zakaj bi vedno delali vse po pravilih. Včasih je fino grešiti.
Dokler ne pride v navado..




7 comments:

bloodi said...

meni je zadnje čase kar prišlo v navado, drugače pa so meni te zadeve izjemno všeč:)

lp

Žiga Gričnik said...

Sem se ob tvojem postu spomnil prof za slo iz srednje šole, ko nam je vedno pravila: Pravila lahko kršimo šele takrat, ko jih dobro poznamo (pa še prav je imela)

OLKI said...

Kje pa kaj kršiš??? Hehehe. saj imaš vse v nekih tretjinah, zlatem rezu...

lenyn said...

žiga, lahko pa začnemo tudi prej:)

olki, hehe, to je čisto slučajno:) kaj nisi na blogresu?

Hakan said...

Veš kaj lenin, ti tko in tko skoz kršiš pravila ;)

Drgač pa seveda kršiš "pravila". Razna kompozicijska kršenja, pri kovancih človek gleda ven iz kadra pa čeprav ni v fokusu, mi prej povleče pogleda na njega kot na kovance.

itd.....ampak pri tebi mi kršenje pravil kar paše ;)

Marta said...

A tisto je pa tvoj tip na sliki? samo si nisi upal nanj ostriti, si raje na kovance, da ne bi kdo ugotovil kaj?

Lenart, priznaj!

Mju said...

Marta, ko boš ti odrasla, bom tudi jaz, kar pa ne bo zlepa :)

DOOOOOOOOOOOOOOOOOOOH

(lepo lenin)