Wednesday, April 11, 2007

razmišljanje o objektivih

Razmišljanje o objektivih

Hmmm, kje naj začnem.

Najprej se oproščam vsem bralcem mojega bloga – spet težim o fotografiji. Ampak, fotografijo živim. In to je foto blog.

Moja fotografska pot ni dolga. Od Fujija S9500 z razponom goriščnic 28-300, Olympus E-500 dvojnega kita (enak razpon goriščnic kot S9500) do Canona 20D. Po nakupu slednjega, oziroma njegovi uporabi pa sem doživel pravo malo revolucijo, kar se tiče fotografskega razmišljanja in pojmovanja. Morda celo renesanso…

Pustimo sedaj šum, hitrost ostrenja in svetlost iskala. Poanta je v objektivu, zato najprej nekaj o teh zbiralcih in usmerjevalcih svetlobe. Poznamo tako imenovane zum objektive in objektive s fiksnimi goriščnicami. Za zume je značilna fleksibilnost, širok spekter uporabe, prilagodljivost. Za fiksne (objektive) pa majhnost (relativna), kvaliteta izrisa slike (zaradi manjšega števila leč), velika svetlobna vrednost

Toda osredotočil se bom le na eno stvar. Goriščnico. Ta nam pove, kako širok oziroma ozek kot bomo zajeli. Pri zum objektivih jo lahko spreminjamo, pri fiksnih ne. To je razlika.

Kot sem že napisal, sem prestopil iz Olympusa na Canon. Pri tem pa največji preskok ni bila znamka aparata, temveč goriščnica. Pri Olympusu sem imel dva objektiva s skupnim razponom goriščnic 28-300mm, zdaj na Canonu le en objektiv z eno samo goriščnico. 50mm (80mm ekvivalentno Leica formatu). In tu se je znova začelo moje učenje fotografske tehnike. Ni več prilagodljivosti. Za posnetek moram hoditi naprej in nazaj – tako imenovani zum na noge. Objektiv s fiksno goriščnico mi je poleg večje svetlobne vrednosti, ostrejše slike in majhnosti objektiva samega prinesel neko omejenost. Omejenost, ki na fotografa vpliva v obratni smeri. Ta omejenost te poživlja, uči te gledati, pomaga ti do boljše fotografije. Potrebno je pretehtati vsak izrez, vsak zorni kot, vse možne kompozicije. Fiksni objektiv te prisili delati bolj premišljene fotografije. In posledično kvalitetnejše. Dejansko je tako.

Kot zanimivost. Največkrat prodani analogni fotografski komplet je bil olympusov kit, ki je vseboval telo OM-1 in objektiv Zuiko 50mm f/1.8. Na takih in podobnih kombinacijah so rasli in zrasli mojstri fotografije.

Fiksna goriščnica pa poskrbi še za en problem današnje, digitalizirane fotografije. To je hiperfotografiranje (izraz sem si izmislil, upam, da ga razumete). V svetu digitalnosti je postalo fotografiranje tako rekoč brezplačno. Kupiš fotoaparat, objektiv in že lahko fotografiraš. In velikokrat se zgodi, da je fotografij enostavno pre-več. To pa ni dobro, kajti z velikem številom fotografij ne moreš napredovati. Preprosto, zmanjka časa za natančnejši pregled vsake fotografije, iskanje napak v tako tehničnih kot kompozicijskih… In tako se zafotografiramo. Utopimo se v številu bolj ali manj klavrnih poskusov… Seveda se vmes najdejo tudi svetle izjeme, te pa le potrjujejo pravilo. To se je meni dogajalo s Fujijom in Olympusom. Zagotovo je k temu pripomogel razpon goriščnic. Sedaj, ko uporabljam fiksni 50mm objektiv, je fotografij bistveno manj. Manj jih je, ker sedaj vem, kaj lahko oziroma zmorem fotografirati s svojo opremo in česa ne.

Sedaj sem v fazi razmišljanja. Kupiti fiksnega ali ne... In tehtnica se vse bolj nagiba k fiksnemu. Zaradi večje svetlobne vrednosti, cene, ostrine, predvsem pa zaradi poživljajočega vpliva na fotografsko mišljenje.

Objektiv s fiksno goriščnico bom (najverjetneje) kupil, da razširim svoje fotografsko znanje po stopnjah, postopoma, brez prehitevanja. Pri zum objektivu pa dobiš uporabnost, fleksibilnost in obilico 'možnosti' za fotografiranje. Včasih je teh možnosti preveč. In te povozi - objektiv sam.

Tega pa ne želim…


jutri...

7 comments:

nika said...

pozabla...oprosti..

CyMaN said...

Super post! Res dobro branje in razmišljanje. Veseli me, da si prilezel do te stopnje. Veseli me, da si spoznal, kaj hočeš od fotografije, kaj ti pomeni, fajn da si upaš in ne posnemaš večine! Fajn, da se ne sekiraš, kaj o tvojih slikah mislijo drugi ;)

lenyn said...

nika, že dobro, boš pa na maturi pogorela...
cy, hvala, ne skrbi, tudi ti boš prilezel sem gor:D
hec

CyMaN said...

Hih, jaz že leta vem kaj je moj cilj fotografiranja ;)
Zame ne skrbi... jaz imam rad tiste strani, ko fotoaparat pokaže tisto, kar navadno oko nikoli ne bi moglo občudovati :)

nika said...

hm...em..hvala za spodbudo lenyn..bla sm zaposlena (in zato sem danes dobila matematko 4...hahah zmaga)

Dan said...

Nice one...

Samo said...

Hej, itak je vse v glavi, vidiš nek motiv, mogoče še bolje da si motiv narediš/izmisliš, proces v katerem stuhtaš tudi s kakšno goriščnico bo izpadlo kot si želiš oz. želiš nek efekt/kader, ki ti ga izbrana goriščnica da, namontiraš objektiv in akcija.

Se strinjam, fiksni prisilijo človeka razmišljat, vendar je pri zoomu zadeva (zame) enaka, kot da bi imel več fiksnih v enem :)