Friday, February 09, 2007

kakšne so moje misli, ko ne razmišljam (koordinate)

Sedim. Čisto sam. Čisto tiho. Berem Mladino. Berem, toda ne preberem ničesar. Ura je dve ponoči in jaz čakam. Čakam Odrešenika. Čakam Apokalipso. Nič. Preprosto nič. V ušesih imam slušalke. Poslušam Pink Floyd, toda ne slišim jih. Voham cigaretni dim. Toda dražljaj ne pride do možganov. Ni važno. Po ustih se mi valja okus po lovskem mojstru, toda ga ignoriram. Kot, da ga ne bi bilo. Kot, da me ne bi bilo.

Ko združiš vse te občutke, občutke, ki jih ni, ki bi morali biti, ki bi morali vplivati..., ko v glavi končno združiš vse te ničle občutkov, ko jih seštevaš, odštevaš, potenciraš, deliš, množiš neskončno koreniš..., ko so združene, jim daš isti imenovalec in jih povežeš in jih narišeš v imaginarni koordinatni sistem (x,y) dobiš krožnico. Nemogoče, a resnično. Vse se ti zdi kot začaran krog, kot puškina cev, ki ji stojiš naproti. Samo čakaš, da poči...

Ko poskusiš vse te deljene, korenjene, množene neskončno jebene ničle povezati v trirazsežni sistem nenadoma dobiš premico. Zgoraj omejeno z nič, premico katere vrednosti strmo padajo. Kot moje upanje...



Ne verjamem v črte življenja in ostale zajebancije, toda ti dve črti, ena ukrivljena, druga ravna, sta odslikava vsega kar sem čutil in čutim. Prazen sem in poln hkrati. Nič ne morem.
Iz torka na sredo.




danes, 8:26, slovenščina

No comments: