Tuesday, January 23, 2007

lasje

Zopet nek star zapis, ki mi ne pomeni več ničesar...


Lasje (23/10/06)

Še vedno beda.
V spominu imam te lase.
Njene.
Tako mehke, tako volnene!
Ko so med prsti mi polzeli.
Kje so ti trenutki?
Kje?
Le sam tukaj ležim.
Nič se.
Nič nisem.
Nič ni ostalo od ljubezni.
Le neka patetična čustva do nje.
In v spominu…
Njeni lasje.


Nekdo mi je omenil, da so mu všeč moje pesmi. Zato danes tako zateženo...

2 comments:

vid said...

super... res lepe pesmi... sj sm ti to že večkrat reku;) dej jst resno sm mislu da bi kdaj na literarnem večeru kako svojo prebral ;) no svaka ti čast majstore

Kaja said...

Tudi meni je všeč tvoja poezija;) Se strinjam z Vidom, lahko bi prebral kaj svojega:)