Saturday, January 06, 2007

moji sošolci

Jah, dolgčas mi je. Brskam po arhivu in se muzam ob fotkah, ki sem jih naredil na raznih ekskurzijah. Koliko smeha je bilo na avtobusu, v lokalih, muzejih...
Danes vam bom predstavil sošolce, s katerimi uganjamo najrazličnejše norčije. Povečini so fotke snapshoti ampak vseeno.


Simon Šoln

Razredni šaljivec. Že na prvi pogled izstopa. Namreč visok je skoraj dva metra in s svojo pojavo in polomljeno hojo vedno vzbudi pozornost.Zveden Bohor'c.
Za vse, ki ne veste kdo so Bohorci. To so avtohtona skupina, ki uspeva samo pod Bohorjem. Bohor je eden najvišjih hribov v Posavju, porasel z gozdovi. Bohorcem zelo veliko pomeni motorna žaga. Zaželjeno je da je 'motorka' znamke Stihl. Zakaj so Bohorci tako čustveno navezani na ta gozdarski pripomoček mi ni jasno. Bohorci znajo biti zelo agresivni in napadalni, a z uporabo diplomacije se da zgladiti vsak spor. Zabeleženi pretepi z uporabo motorke (razžagan šank). Nasplošno zelo iskreni ljudje. Pijejo Laško.

Včasih malo domišljav in pozerski, a ga vedno hitro prizemljimo. Igra saksofon in rokomet, včasih, kadar je potrebno pa tudi kitaro.




Primož Cigler

Tudi Bohor'c. Zaveden Canonaš. On je v našem razredu tisti, ki vedno vse prav izračuna, bodisi pri fiziki, kemiji, matematiki... Je astronom, natančneje astrofotograf. Po karakterju je raznolik, včasih predrzen, včasih odsoten. Z njim se da udariti res odlično debato.
Igra klavirsko harmoniko in rokomet. Zadnje čase se trudi igrati tudi kitaro.



Lovro Milič

Sevničan, moj someščan. Ima svojo specifično mimiko obraza, ki jo lahko vidite na dodani fotki. Tako kot jaz je tudi on rokometaš, pravzaprav je naš kapetan. Vedno ko pride v šolo ga stiska v trebuhu. Vsak dan, od ponedeljka do petka, odšteva ure, ki nas ločijo od vikenda. Tako si pomaga prebiti čas, katerega (moramo) preživljati v šoli. Vedno za akcijo. Letos se je sicer malo umiril in postal priden fantek, a kadar ga zanese, ga RES zanese. Ob vikendih konzumira alkohol (včasih malenkost preveč). Zbira vžigalnike z napisi priljubljenih gostilen.


Tadej Drakulić

On je razredna blagajna. Vse ima pod kontrolo. Ni je stvari, ki ne bi ušla njegovi evidenci. Na prvi pogled s svojim 'baby-faceom' deluje krotek in nebogljen, a kaj kmalu pokaže zobe. Pri njem si lahko vedno sposodim jurja ali dva (zdaj ko so evri je dvignil obresti, prasec); neverjetno, fant je vedno pri denarju. Včasih malo tečen, a ga hitro spravimo v red. Brez njega bi naš razred ne bil pravi. Je pa tudi dijak, ki je bil največkrat krščen. A za spremembo od ostalih je on deležen krsta skoraj vsak teden (čeprav je drugi letnik kot mi). Nasplošno ga je en sam jezik.

3 comments:

Blaž said...

človek bi pričakoval, da boš pokazal sošolke z dekolteji in mini kiklcami.. Da lahko ocenimo, če so se stvari na brežiški gimnaziji v teh 5. letih kaj spremenile... hehehe

lenyn said...

saj bi, ampak ko pride sošolec s canonom mimo vse rečejo da imam prekratkega:D

Anonymous said...

Hmm, ja, tvoji sošolci so tapravi ... :)