Tuesday, January 30, 2007

kao razred in ostale zadeve

Ok. Spet ne vem kje naj začnem. V zadnjih dneh se mi je pripetilo toliko stvari...

Naj vam sporočim veselo novico: končno sem prodal Olyja. Čeprav je trajalo dolgo, sem neizmerno vesel. Čeprav ga bom pogrešal, sem neizmerno vesel. Čeprav mi je tip zbijal in zbil ceno sem neizmerno vesel. No ja, priznam, da mi je bilo ob slovesu težko pri srcu, čutil sem neko praznino. Dobil sem šum na srcu:) Ampak bo...

Še isti dan pa sem si tako rekoč priskrbel aparat, ki mi po Olyjevem odhodu krajša dneve. Moram priznati, da je kar super mlinček - CANON EOS-20D. Vse skupaj je potekalo zelo hitro. V nedeljo ob štirih sem prodal Olyja, nato sem s praznino v srcu začel po Bolhi iskati novega prijatelja. Zagledal sem se v stran s canonovimi 20kami. Tisto stran sem gledal že večkrat, toda v nedeljo se je na njej pojavil nov oglas. In ravno tistega sem zagrabil. Še isti dan sem se prek maila dogovoril vse. Naslednji dan, v ponedeljek, sva se dobila v Ljubljani, kjer sem 20ko preikusil in nato kupil. Zraven sem kupil še 50mm f/1,8. In mi zadostuje.

Danes, v torek, sem svoj novi-stari mlinček vzel v šolo. Ker nekaj mojih sošolcev pri informatiki izdeluje kao spletno stran o našem razredu sva s Primožem Ciglerjem zadolžena za fotografije. On s 350ko, jaz z 20ko, oba s 50mm f/1,8 sva nato še cel dan strašila po razredu.


Super je, ko je v šoli kitara

Malo igranja s portreti:)

Lepotica in zver ali palček in velikan???


50ka lepo izolira

Pivska bratca?

Blažen med ženami - pobudnik za fotografiranje

hmm... protisvetloba

Zamišljena

Hvala za 50ko


Obdelovanje me je čisto izmučilo.
Več prihodnjič.

Saturday, January 27, 2007

evo

Evo, to je moja zadnja verzija detajlov olyja.
Zdaj grem pa to prodat olympusu za reklamo haha!:)




Posebno se zahvaljujem Primožu Ciglerju za finalno obdelavo.
beri: zaradi moje nesposobnosti fotošopiranja:)

Thursday, January 25, 2007

...

izgubljam tla pod nogami...

zamisli si svet

Trenutno je moje pesniško ustvarjanje totalno v saj-veste-kje. Še en star zapis...

Zamisli si svet (10/9/05)


Zamisli si svet,

svet brez besed,
v katerem smo mi
številke vsi.

Zamisli si svet,
v puščobo odet,
glasbe sploh ni -
le štejemo dni...


Potem pa si zamisli pekel...




Wednesday, January 24, 2007

olympus E-500 (kao reklamne fotke)

Hja, če spremljate moj blog, ste lahko enkrat decembra prebrali post, da prodajam svojega Olyja.
No, prodaja poteka bolj klavrno, čeprav se nekaj obeta.

Ampak šele zdaj, ko ga prodajam, sem začutil koliko mi tale mlinček pomeni. Koliko dni sva skupaj preživela, koliko snapshotov naredila...
In ne nazadnje, njegov šum. Enkraten je!

Vse te občutke in to navezanost sem poskusil ponazoriti tudi v fotkah, ki so nastale bolj za šalo...
















Tuesday, January 23, 2007

lasje

Zopet nek star zapis, ki mi ne pomeni več ničesar...


Lasje (23/10/06)

Še vedno beda.
V spominu imam te lase.
Njene.
Tako mehke, tako volnene!
Ko so med prsti mi polzeli.
Kje so ti trenutki?
Kje?
Le sam tukaj ležim.
Nič se.
Nič nisem.
Nič ni ostalo od ljubezni.
Le neka patetična čustva do nje.
In v spominu…
Njeni lasje.


Nekdo mi je omenil, da so mu všeč moje pesmi. Zato danes tako zateženo...

Sunday, January 21, 2007

ves svet je moj

To začutim, ko primem v roke fotoaparat in se odpravim ven. Nič me ne ovira, ničesar ni, česer ne bi mogel storiti, edina omejitev je moja domišljija.
Ko gledam skozi še tako majhno iskalo, kakor ga ima moj Oly, začutim nekaj posebnega. Svoboden sem. Mislim, idejam, sanjam pustim prosto pot.
In ta občutek je nekaj najlepšega.



Tudi, ko je peklensko vroče, tudi ko je ledeno hladno, tudi v dežju. Ni mi težko. Ni mi težko stopiti v potok, ni mi težko poklekniti v blato, prav tako se mi ni težko vleči na asfalt.





S fotoaparatom v roki je lepo.




Svoboden sem.

Thursday, January 18, 2007

ko spoznaš

Ko opaziš, da si začel uživati v totalni neproduktivnosti...
Takrat veš, da je s tabo nekaj narobe.

Ko začneš dihati, ker te to blazno veseli,
ko začneš poslušati lasten utrip srca,
ko začneš zavestno misliti o ničemer, veš, da si na pravi poti.
V propad...

Ko se trudiš videti resnico...

Ko spoznaš, da je vse kar vidiš ena sama svetlobna iluzija...

Ko čutiš, da se ti podirajo iluzije o njej in tebi...




Prav vseeno mi je za tebe!!!
Šum.Skrije.Marsikaj

Tuesday, January 16, 2007

on the run

Odraščanje. Čas, ko začneš spoznavati, da življenje ni lepo, da ni vse tako, kot so ti
povedali starši, ko se boriš za svoj prav, ko misliš, da imaš vedno prav, ko misliš, da si sam na svetu. To je čas, ko je jebeno.

Odraščanje sam čutim in dojemam kot levitev. Ni važno, jastog, rarog, pač, kar vam bolj paše. Verjetno vsi poznamo levitev. Pač žvau odvrže tisti oklep (najpogosteje hitinjačo), ki ji je bil premajhen. Ker je brez oklepa nezaščitena se, med čakanjem da ji zraste nov, skriva po raznih špranjah in razpokah.
Tu jaz vidim povezavo. Človek je od rojstva kar se da neizpostavljen zunanjim vplivom, starši nam prihranijo vse temne strani sveta, kažejo nam le tiste svetle. Zaščiteni smo. V vseh pogledih. Nato pa nastopi odraščanje. Začnemo misliti s svojo glavo. To nas utesnjuje. Potrebujemo nekaj kar bi nas razbremenilo, popustilo pritisk. In tako poči oklep. Pod oklepom pa smo ranljivi. Ni več zaščite. Zato je jebeno...

No, vsaj meni...

Zakaj sem dal temu postu naslov 'on the run'. To je le ena mojstrovina iz albuma Dark Side of the Moon, ki mi predstavlja presežek Glasbe. Ni kaj, Pink Floyd v svojih najproduktivnejših letih.
Če album pozorno poslušamo, brez motečih prekinitev, eno skladbo za drugo, lahko zaznamo rdečo nit. To je Življenje, oziroma bolje Perfect Circle - od rojstva do smrti...
In skladba On the run v kontekstu tega albuma ponazarja neko hitro odraščanje. Priporočam. Skladbo in album.

To je bilo moje videnje odraščanja z besedo.
Če pa imate Čas ( Time - perfekten komad na isti plati kot On the run) pa vas vabim da si ogledate še moje videnje odraščanja in stvari, ki sovpadajo, še v univerzalnejši obliki - Fotografiji.


Življenje je en sam vrtiljak.

Velika prežganina pritiska nate - Ne dam se ji!!!

Široko zaprte oči.

Evforija - Čisti užitek

Še vedno se iščem. Tako v življenju, kot v Fotografiji. Ampak oboje pa počnem z užitkom. Živim, da fotografiram - Fotografiram, da živim.
In odaščam. Upam, da tudi v Fotografiji...

Thursday, January 11, 2007

Monday, January 08, 2007

liza

No, tale post bo namenjen izključno moji sestrici. Je bilo že ene par postov, ampak tukaj so nove fotke in zato objavljam na novo.
Hja, res je od sile. Včasih, odvisno od razpoloženja, lepo stoji na miru in mi pridno 'pozira', premnogokrat pa kar hiti naokoli, tako da je ostra fotka prej izjema, ki potrjuje kako slab fotograf sem:)
Pa da ne ne bom preveč utrujal, nekaj fotk...

Takole je kadar 'pozira'...
Malo drugačna verzija prve fotke...

Tako kot prvi dve fotki je tudi ta nastala v kopalnici, le da se tu zame še zmenila ni...

Ne morem pomagat, majhni otroci venomer nekaj rinejo nekam:) mi je pa pri tej všeč osvetlitev.

Evo, še printscreen. Te oči...

lep pozdrav do prihodnjič...

Sunday, January 07, 2007

rojstni dan

Ja, danes je sedmi januar. Moj rojstni dan. Pred natanko šestnajstimi leti sem bil rojen. V Celju...
Hecno, ampak sploh nisem vesel. Rojstni dan ni več to kar je včasih bil. Preprosto mi obletnica mojega rojstva ne pomeni nič. Otopel sem. Nimam kakšnih posebnih želja.
No, želim si da bi končno prodal olyja, mogoče, da bi spet prišla (pa ne ista...)...

Predvsem si želim, da ne bi imel problemov s starši, prijatelji, profesorji, s srečo...
Želim si tudi, da bi napredoval v fotografiranju, saj je to tisto kar me resnično veseli...

Hja, staram se...

Saturday, January 06, 2007

moji sošolci

Jah, dolgčas mi je. Brskam po arhivu in se muzam ob fotkah, ki sem jih naredil na raznih ekskurzijah. Koliko smeha je bilo na avtobusu, v lokalih, muzejih...
Danes vam bom predstavil sošolce, s katerimi uganjamo najrazličnejše norčije. Povečini so fotke snapshoti ampak vseeno.


Simon Šoln

Razredni šaljivec. Že na prvi pogled izstopa. Namreč visok je skoraj dva metra in s svojo pojavo in polomljeno hojo vedno vzbudi pozornost.Zveden Bohor'c.
Za vse, ki ne veste kdo so Bohorci. To so avtohtona skupina, ki uspeva samo pod Bohorjem. Bohor je eden najvišjih hribov v Posavju, porasel z gozdovi. Bohorcem zelo veliko pomeni motorna žaga. Zaželjeno je da je 'motorka' znamke Stihl. Zakaj so Bohorci tako čustveno navezani na ta gozdarski pripomoček mi ni jasno. Bohorci znajo biti zelo agresivni in napadalni, a z uporabo diplomacije se da zgladiti vsak spor. Zabeleženi pretepi z uporabo motorke (razžagan šank). Nasplošno zelo iskreni ljudje. Pijejo Laško.

Včasih malo domišljav in pozerski, a ga vedno hitro prizemljimo. Igra saksofon in rokomet, včasih, kadar je potrebno pa tudi kitaro.




Primož Cigler

Tudi Bohor'c. Zaveden Canonaš. On je v našem razredu tisti, ki vedno vse prav izračuna, bodisi pri fiziki, kemiji, matematiki... Je astronom, natančneje astrofotograf. Po karakterju je raznolik, včasih predrzen, včasih odsoten. Z njim se da udariti res odlično debato.
Igra klavirsko harmoniko in rokomet. Zadnje čase se trudi igrati tudi kitaro.



Lovro Milič

Sevničan, moj someščan. Ima svojo specifično mimiko obraza, ki jo lahko vidite na dodani fotki. Tako kot jaz je tudi on rokometaš, pravzaprav je naš kapetan. Vedno ko pride v šolo ga stiska v trebuhu. Vsak dan, od ponedeljka do petka, odšteva ure, ki nas ločijo od vikenda. Tako si pomaga prebiti čas, katerega (moramo) preživljati v šoli. Vedno za akcijo. Letos se je sicer malo umiril in postal priden fantek, a kadar ga zanese, ga RES zanese. Ob vikendih konzumira alkohol (včasih malenkost preveč). Zbira vžigalnike z napisi priljubljenih gostilen.


Tadej Drakulić

On je razredna blagajna. Vse ima pod kontrolo. Ni je stvari, ki ne bi ušla njegovi evidenci. Na prvi pogled s svojim 'baby-faceom' deluje krotek in nebogljen, a kaj kmalu pokaže zobe. Pri njem si lahko vedno sposodim jurja ali dva (zdaj ko so evri je dvignil obresti, prasec); neverjetno, fant je vedno pri denarju. Včasih malo tečen, a ga hitro spravimo v red. Brez njega bi naš razred ne bil pravi. Je pa tudi dijak, ki je bil največkrat krščen. A za spremembo od ostalih je on deležen krsta skoraj vsak teden (čeprav je drugi letnik kot mi). Nasplošno ga je en sam jezik.

Friday, January 05, 2007

igra

Otroci so tako zapletena bitja.
Kamenčki...
Prebiranje...

Pogled...

Štetje...

Odhod...